Informativni prispevki
VEČ ...|9. 12. 2024
Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

Radio Ognjišče

infosirijaupornikiislamisti

Informativni prispevki
Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

VEČ ...|9. 12. 2024
Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

Radio Ognjišče

infosirijaupornikiislamisti

Iz življenja vesoljne Cerkve
VEČ ...|11. 7. 2021
Uničena država Sirija

Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju! 

Uničena država Sirija

Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju! 

Marjana Debevec

CerkevinfoSirija

Iz življenja vesoljne Cerkve
Uničena država Sirija

Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju! 

VEČ ...|11. 7. 2021
Uničena država Sirija

Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju! 

Marjana Debevec

CerkevinfoSirija

Iz življenja vesoljne Cerkve
VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Iz življenja vesoljne Cerkve
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Gradimo odprto družbo
VEČ ...|15. 4. 2018
Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.

V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.

Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.

V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.

Matjaž Merljak

infobeguncisirija

Gradimo odprto družbo
Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.
V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.
VEČ ...|15. 4. 2018
Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.
V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.

Matjaž Merljak

infobeguncisirija

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o
VEČ ...|8. 10. 2025
Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Naš gost
VEČ ...|4. 10. 2025
p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Marjan Bunič

spominživljenje

Kmetijska oddaja
VEČ ...|5. 10. 2025
Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave
VEČ ...|3. 10. 2025
Astronomski tabori, preživetje v naravi in observatorij v Šalovcih

Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.

Astronomski tabori, preživetje v naravi in observatorij v Šalovcih

Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.

Blaž Lesnik

nočno neboastronomijavesoljevzgojaopazovanjenarava

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|9. 10. 2025
105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|10. 10. 2025
Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman
VEČ ...|9. 10. 2025
Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču
VEČ ...|9. 10. 2025
Beti Jurkovič, Ivica Šerfezi, Fausto Leali, Cliff Richard

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA  
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA  
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE  
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK  
0:16:17_Fausto Leali - A Chi  
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden  
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru  
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS  
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI 
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie  
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman  
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE  
0:58:17_PRO ARTE - LOLA  
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING  
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD  
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe  
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO  
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN  
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER  
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO  

Beti Jurkovič, Ivica Šerfezi, Fausto Leali, Cliff Richard

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA  
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA  
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE  
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK  
0:16:17_Fausto Leali - A Chi  
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden  
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru  
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS  
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI 
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie  
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman  
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE  
0:58:17_PRO ARTE - LOLA  
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING  
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD  
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe  
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO  
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN  
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER  
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva
VEČ ...|9. 10. 2025
Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Nataša Ličen

družbaodnosikultura

Copyright © Radio Ognjišče 2018-2025