O ambiciozno zastavljenem omrežju satelitov Starlink Elona Muska smo govorili v tokratnih Zanimivosti nočnega neba. Kaj bo pomenilo na tisoče teh umetnih teles, ki bodo krožila v Zemljini orbiti za astronome? Kako po poskrbljeno za varnost vseh Zemljanov, saj se bo količina odpadnih kosov po koncu življenjske dobe močno povečala? Naš gost je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo.
O ambiciozno zastavljenem omrežju satelitov Starlink Elona Muska smo govorili v tokratnih Zanimivosti nočnega neba. Kaj bo pomenilo na tisoče teh umetnih teles, ki bodo krožila v Zemljini orbiti za astronome? Kako po poskrbljeno za varnost vseh Zemljanov, saj se bo količina odpadnih kosov po koncu življenjske dobe močno povečala? Naš gost je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo.
Na raketi Vega, ki je v začetku septembra poletela v vesolje, sta bila tudi dva slovenska satelita. V Zanimivostih nočnega neba smo se posvetili satelitu Trisat, ki so ga izdelali na univerzi v Mariboru. Pogovarjali smo se z vodjo projekta prof. dr. Iztokom Krambergerjem in direktorjem partnerskega podjetja SkyLab dr. Tomažem Rotovnikom.
V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Neki bogataš je vprašal redovnico, ki je čistila ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.