Življenje išče pot

VEČ ...|18. 7. 2022
Naučimo se živeti duhovnost počitka in umiritve v Bogu

Smo civilizacija, ki veliko da na storilnost in učinkovitost. To pomeni naglico, kronično pomanjkanje časa, zanemarjanje odnosov in prostega časa. Nekateri zato zbolijo za izgorelostjo, ki ko se telo ustavi in reče NE. S p. Ivanom Platovnjakom razmišljava: Ali je res, da kristjan ne more v polnosti živeti svoje duhovnosti, če ni v njej mesta za počitek oziroma počivanje v Bogu in kako pravilno razumeti delo?

Naučimo se živeti duhovnost počitka in umiritve v Bogu

Smo civilizacija, ki veliko da na storilnost in učinkovitost. To pomeni naglico, kronično pomanjkanje časa, zanemarjanje odnosov in prostega časa. Nekateri zato zbolijo za izgorelostjo, ki ko se telo ustavi in reče NE. S p. Ivanom Platovnjakom razmišljava: Ali je res, da kristjan ne more v polnosti živeti svoje duhovnosti, če ni v njej mesta za počitek oziroma počivanje v Bogu in kako pravilno razumeti delo?

duhovnost počitkaumiritev v Bogumolk in samota

Življenje išče pot

Naučimo se živeti duhovnost počitka in umiritve v Bogu

Smo civilizacija, ki veliko da na storilnost in učinkovitost. To pomeni naglico, kronično pomanjkanje časa, zanemarjanje odnosov in prostega časa. Nekateri zato zbolijo za izgorelostjo, ki ko se telo ustavi in reče NE. S p. Ivanom Platovnjakom razmišljava: Ali je res, da kristjan ne more v polnosti živeti svoje duhovnosti, če ni v njej mesta za počitek oziroma počivanje v Bogu in kako pravilno razumeti delo?

VEČ ...|18. 7. 2022
Naučimo se živeti duhovnost počitka in umiritve v Bogu

Smo civilizacija, ki veliko da na storilnost in učinkovitost. To pomeni naglico, kronično pomanjkanje časa, zanemarjanje odnosov in prostega časa. Nekateri zato zbolijo za izgorelostjo, ki ko se telo ustavi in reče NE. S p. Ivanom Platovnjakom razmišljava: Ali je res, da kristjan ne more v polnosti živeti svoje duhovnosti, če ni v njej mesta za počitek oziroma počivanje v Bogu in kako pravilno razumeti delo?

s. Meta Potočnik

duhovnost počitkaumiritev v Bogumolk in samota

Modrost v očeh

VEČ ...|22. 12. 2020
Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

epidemijaustvarjalnostčutenjesamotaosamljenost

Modrost v očeh

Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|22. 12. 2020
Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

Damijana Medved

epidemijaustvarjalnostčutenjesamotaosamljenost

Nedeljski klepet

VEČ ...|20. 5. 2018
Znati biti sam

Kako pomembno je, da zna človek biti sam? V oddaji tudi o razliki med osamljenostjo in samoto ter o tem, zakaj je izkušnja samote pomembna tudi za kvalitetno bivanje z drugimi.

Znati biti sam

Kako pomembno je, da zna človek biti sam? V oddaji tudi o razliki med osamljenostjo in samoto ter o tem, zakaj je izkušnja samote pomembna tudi za kvalitetno bivanje z drugimi.

pogovorvzgojastarostživljenjesamota

Nedeljski klepet

Znati biti sam
Kako pomembno je, da zna človek biti sam? V oddaji tudi o razliki med osamljenostjo in samoto ter o tem, zakaj je izkušnja samote pomembna tudi za kvalitetno bivanje z drugimi.
VEČ ...|20. 5. 2018
Znati biti sam
Kako pomembno je, da zna človek biti sam? V oddaji tudi o razliki med osamljenostjo in samoto ter o tem, zakaj je izkušnja samote pomembna tudi za kvalitetno bivanje z drugimi.

Damijana Medved

pogovorvzgojastarostživljenjesamota

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|20. 9. 2023
Glasba iz filmov, drugi del

V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.

Glasba iz filmov, drugi del

V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.

Marjan Bunič

Globine

VEČ ...|12. 9. 2023
Človek in smisel njegovega dela

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

Človek in smisel njegovega dela

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

Blaž Lesnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 9. 2023
Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Matjaž Merljak

Naš pogled

VEČ ...|19. 9. 2023
Alen Salihović: So še vredni zaupanja?

“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.

Alen Salihović: So še vredni zaupanja?

“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|22. 9. 2023
Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

Spominjamo se

VEČ ...|25. 9. 2023
Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|25. 9. 2023
Veseli del dne 25. 9.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Veseli del dne 25. 9.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|25. 9. 2023
Sv. Sergij Radoneški

Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …

Sv. Sergij Radoneški

Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …

Gregor Čušin

Moja zgodba

VEČ ...|24. 9. 2023
Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jože Bartolj