Življenje išče pot

VEČ ...|18. 7. 2022
Naučimo se živeti duhovnost počitka in umiritve v Bogu

Smo civilizacija, ki veliko da na storilnost in učinkovitost. To pomeni naglico, kronično pomanjkanje časa, zanemarjanje odnosov in prostega časa. Nekateri zato zbolijo za izgorelostjo, ki ko se telo ustavi in reče NE. S p. Ivanom Platovnjakom razmišljava: Ali je res, da kristjan ne more v polnosti živeti svoje duhovnosti, če ni v njej mesta za počitek oziroma počivanje v Bogu in kako pravilno razumeti delo?

Naučimo se živeti duhovnost počitka in umiritve v Bogu

Smo civilizacija, ki veliko da na storilnost in učinkovitost. To pomeni naglico, kronično pomanjkanje časa, zanemarjanje odnosov in prostega časa. Nekateri zato zbolijo za izgorelostjo, ki ko se telo ustavi in reče NE. S p. Ivanom Platovnjakom razmišljava: Ali je res, da kristjan ne more v polnosti živeti svoje duhovnosti, če ni v njej mesta za počitek oziroma počivanje v Bogu in kako pravilno razumeti delo?

duhovnost počitkaumiritev v Bogumolk in samota

Življenje išče pot

Naučimo se živeti duhovnost počitka in umiritve v Bogu

Smo civilizacija, ki veliko da na storilnost in učinkovitost. To pomeni naglico, kronično pomanjkanje časa, zanemarjanje odnosov in prostega časa. Nekateri zato zbolijo za izgorelostjo, ki ko se telo ustavi in reče NE. S p. Ivanom Platovnjakom razmišljava: Ali je res, da kristjan ne more v polnosti živeti svoje duhovnosti, če ni v njej mesta za počitek oziroma počivanje v Bogu in kako pravilno razumeti delo?

VEČ ...|18. 7. 2022
Naučimo se živeti duhovnost počitka in umiritve v Bogu

Smo civilizacija, ki veliko da na storilnost in učinkovitost. To pomeni naglico, kronično pomanjkanje časa, zanemarjanje odnosov in prostega časa. Nekateri zato zbolijo za izgorelostjo, ki ko se telo ustavi in reče NE. S p. Ivanom Platovnjakom razmišljava: Ali je res, da kristjan ne more v polnosti živeti svoje duhovnosti, če ni v njej mesta za počitek oziroma počivanje v Bogu in kako pravilno razumeti delo?

s. Meta Potočnik

duhovnost počitkaumiritev v Bogumolk in samota

Modrost v očeh

VEČ ...|22. 12. 2020
Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

epidemijaustvarjalnostčutenjesamotaosamljenost

Modrost v očeh

Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|22. 12. 2020
Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

Damijana Medved

epidemijaustvarjalnostčutenjesamotaosamljenost

Nedeljski klepet

VEČ ...|20. 5. 2018
Znati biti sam

Kako pomembno je, da zna človek biti sam? V oddaji tudi o razliki med osamljenostjo in samoto ter o tem, zakaj je izkušnja samote pomembna tudi za kvalitetno bivanje z drugimi.

Znati biti sam

Kako pomembno je, da zna človek biti sam? V oddaji tudi o razliki med osamljenostjo in samoto ter o tem, zakaj je izkušnja samote pomembna tudi za kvalitetno bivanje z drugimi.

pogovorvzgojastarostživljenjesamota

Nedeljski klepet

Znati biti sam
Kako pomembno je, da zna človek biti sam? V oddaji tudi o razliki med osamljenostjo in samoto ter o tem, zakaj je izkušnja samote pomembna tudi za kvalitetno bivanje z drugimi.
VEČ ...|20. 5. 2018
Znati biti sam
Kako pomembno je, da zna človek biti sam? V oddaji tudi o razliki med osamljenostjo in samoto ter o tem, zakaj je izkušnja samote pomembna tudi za kvalitetno bivanje z drugimi.

Damijana Medved

pogovorvzgojastarostživljenjesamota

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|29. 11. 2022
Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarspominpietetadružbaadventsveto

Moja zgodba

VEČ ...|27. 11. 2022
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeJernej VidmarRenato Podbersič

Duhovna misel

VEČ ...|1. 12. 2022
Že dolgo pokopan

Ko ovenijo zadnje rože po pogrebu, so mnogi mrtvi že pozabljeni.

Že dolgo pokopan

Ko ovenijo zadnje rože po pogrebu, so mnogi mrtvi že pozabljeni.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|8. 11. 2022
Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostblagrisvetništvogovor na goriodnosivzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Via positiva

VEČ ...|1. 12. 2022
Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostvzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 12. 2022
V Mariboru so odprli lutkovni muzej

Komentar Družina

VEČ ...|1. 12. 2022
Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|1. 12. 2022
Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče