Moja zgodba
Pred Jamo pod Macesnovo Gorico je minulo soboto potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnih izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. Že 35. leto zapored jo je pripravila Nova slovenska zaveza. Slovesnost se je začela s sv. mašo, ki jo je vodil škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili njegovi pridigi in pa kulturnemu programu po sveti maši, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza. Zbrane je nagovoril dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, prepeval pa je zbor potomcev političnih emigrantov pod vodstvom Marjanka Grohar.
Moja zgodba
Pred Jamo pod Macesnovo Gorico je minulo soboto potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnih izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. Že 35. leto zapored jo je pripravila Nova slovenska zaveza. Slovesnost se je začela s sv. mašo, ki jo je vodil škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili njegovi pridigi in pa kulturnemu programu po sveti maši, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza. Zbrane je nagovoril dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, prepeval pa je zbor potomcev političnih emigrantov pod vodstvom Marjanka Grohar.
Informativni prispevki
V Katoliški Cerkvi se v devetih dneh žalovanja spominjamo papeža Frančiška in molimo zanj. Tako bo danes v baziliki sv. Petra četrta spominska maša, ki jo bo daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Številnim pa ostaja v srcu vstajenjski pogreb papeža v soboto, ki se ga je v imenu slovenskih katoličanov udeležil predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje. Tam se je zbralo 162 tujih delegacij, vključno z okrog 50 državnimi voditelji, štiri tisoč duhovnikov in skoraj tisoč škofov. In seveda veliko vernikov in turistov, med njimi precej Slovencev – družin in skupin najstnikov, ki so tja prišli na svoje jubilejno srečanje.
Informativni prispevki
V Katoliški Cerkvi se v devetih dneh žalovanja spominjamo papeža Frančiška in molimo zanj. Tako bo danes v baziliki sv. Petra četrta spominska maša, ki jo bo daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Številnim pa ostaja v srcu vstajenjski pogreb papeža v soboto, ki se ga je v imenu slovenskih katoličanov udeležil predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje. Tam se je zbralo 162 tujih delegacij, vključno z okrog 50 državnimi voditelji, štiri tisoč duhovnikov in skoraj tisoč škofov. In seveda veliko vernikov in turistov, med njimi precej Slovencev – družin in skupin najstnikov, ki so tja prišli na svoje jubilejno srečanje.
Informativni prispevki
Škof Andrej Saje ob smrti papeža Frančiška: »Hvaležni za dar njegovega pontifikata in očetovsko bližino«
Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference, msgr. dr. Andrej Saje, se je na velikonočni ponedeljek, le nekaj ur po smrti papeža Frančiška, za Radio Ognjišče odzval z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo za njegovo življenje in poslanstvo.
»Kljub temu da smo vedeli, da je bil papež Frančišek bolan, nas je novica o njegovi smrti danes vseeno presenetila,« je dejal škof Saje. Sam se ga bo spominjal z osebno hvaležnostjo za vse, kar je storil – tako za vesoljno Cerkev kot tudi za Cerkev v Sloveniji. Poudaril je, da se je v molitvi z veliko hvaležnostjo obrnil k Bogu za dar njegovega življenja in poslanstva.
Papež med ljudmi
»Rad je bil med ljudmi. Iz teh srečanj je črpal energijo in ljudem vračal naklonjenost – z besedo spodbude ali zgolj s preprostim, a pomenljivim nasmehom,« je dejal škof. Spomnil je na papeževo znamenito misel, da mora »duhovnik imeti vonj po ovcah«, kar po njegovem pomeni bližino, preprostost in pristno skrb za ljudi.
Posebej je izpostavil papeževo odprtost do vsakega človeka, ne glede na vero ali svetovni nazor: »Spoštoval je dostojanstvo in svobodo vsakega človeka. V vsakem je videl Božje obličje. To je bil temelj njegovega odnosa – ljubezen in spoštovanje do človeka kot takega.«
Velik v preprostosti
Osebni stiki s papežem Frančiškom so škofu Sajetu ostali v globokem spominu: »Srečanja z njim so bila vedno zelo prisrčna. Pogovarjala sva se kot stara prijatelja. V njegovi sobi sva sedla skupaj in bilo je čutiti njegovo veličino in obenem izjemno preprostost. Ganilo me je, kako blizu zna biti človeku.«
Izrazil je tudi hvaležnost za papeževo pozornost do Cerkve v Sloveniji. »Skoraj vse zdajšnje škofe v Sloveniji je imenoval prav on. Spremljal je našo krajevno Cerkev z veliko pozornostjo in ljubeznijo.«
Simbolika velikonočnega jutra
Papež Frančišek je umrl prav na velikonočni ponedeljek, kar po besedah škofa Sajeta nosi posebno duhovno sporočilo: »To je izjemno simbolično. Na dan, ko Cerkev še posebej obhaja skrivnost Kristusovega vstajenja, nas je zapustil papež, ki je s svojim življenjem pričeval vero v vstalega Gospoda. Verjamem, da nas zdaj že spremlja pri Očetu.«
Na koncu je škof vsem vernikom voščil blagoslovljeno veliko noč in jih povabil, naj v veri in hvaležnosti ohranjajo spomin na papeža Frančiška, »ki je bil med nami kot oče in pastir«.
Informativni prispevki
Škof Andrej Saje ob smrti papeža Frančiška: »Hvaležni za dar njegovega pontifikata in očetovsko bližino«
Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference, msgr. dr. Andrej Saje, se je na velikonočni ponedeljek, le nekaj ur po smrti papeža Frančiška, za Radio Ognjišče odzval z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo za njegovo življenje in poslanstvo.
»Kljub temu da smo vedeli, da je bil papež Frančišek bolan, nas je novica o njegovi smrti danes vseeno presenetila,« je dejal škof Saje. Sam se ga bo spominjal z osebno hvaležnostjo za vse, kar je storil – tako za vesoljno Cerkev kot tudi za Cerkev v Sloveniji. Poudaril je, da se je v molitvi z veliko hvaležnostjo obrnil k Bogu za dar njegovega življenja in poslanstva.
Papež med ljudmi
»Rad je bil med ljudmi. Iz teh srečanj je črpal energijo in ljudem vračal naklonjenost – z besedo spodbude ali zgolj s preprostim, a pomenljivim nasmehom,« je dejal škof. Spomnil je na papeževo znamenito misel, da mora »duhovnik imeti vonj po ovcah«, kar po njegovem pomeni bližino, preprostost in pristno skrb za ljudi.
Posebej je izpostavil papeževo odprtost do vsakega človeka, ne glede na vero ali svetovni nazor: »Spoštoval je dostojanstvo in svobodo vsakega človeka. V vsakem je videl Božje obličje. To je bil temelj njegovega odnosa – ljubezen in spoštovanje do človeka kot takega.«
Velik v preprostosti
Osebni stiki s papežem Frančiškom so škofu Sajetu ostali v globokem spominu: »Srečanja z njim so bila vedno zelo prisrčna. Pogovarjala sva se kot stara prijatelja. V njegovi sobi sva sedla skupaj in bilo je čutiti njegovo veličino in obenem izjemno preprostost. Ganilo me je, kako blizu zna biti človeku.«
Izrazil je tudi hvaležnost za papeževo pozornost do Cerkve v Sloveniji. »Skoraj vse zdajšnje škofe v Sloveniji je imenoval prav on. Spremljal je našo krajevno Cerkev z veliko pozornostjo in ljubeznijo.«
Simbolika velikonočnega jutra
Papež Frančišek je umrl prav na velikonočni ponedeljek, kar po besedah škofa Sajeta nosi posebno duhovno sporočilo: »To je izjemno simbolično. Na dan, ko Cerkev še posebej obhaja skrivnost Kristusovega vstajenja, nas je zapustil papež, ki je s svojim življenjem pričeval vero v vstalega Gospoda. Verjamem, da nas zdaj že spremlja pri Očetu.«
Na koncu je škof vsem vernikom voščil blagoslovljeno veliko noč in jih povabil, naj v veri in hvaležnosti ohranjajo spomin na papeža Frančiška, »ki je bil med nami kot oče in pastir«.
Informativni prispevki
Ob prazniku svetih Petra in Pavla se v Sloveniji veselimo štirih mašniških posvečenj. Danes bo v ljubljanski stolnici ob 9. uri posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. V koprski stolnici pa bosta ob 17. uri posvečena Luka Jesenko iz župnije Godovič in Mel Kovic iz župnije Miren pri Gorici. To slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. Že sinoči pa je bil v novomeški stolnici posvečen Gregor Markelc iz župnije Šentrupert. Novomeški škof Andrej Saje je v pridigi med drugim dejal: Dragi Gregor! Kot duhovnik začenjaš poslanstvo delivca zakramentov in oznanjevalca evangelija današnjemu svetu. Evangelij nima meja. Ne vemo, kam te bo zanesla pot oznanjevalca. Za novomašno geslo si si izbral vzklik iz litanij Srca Jezusovega »Upodobi naše srce po svojem srcu«. Do sedaj si se veliko posvečal mladim in začutil velik pomen skupnosti, kjer drug drugemu pomagamo odkrivati Gospodovo obličje. Vse, kar delamo, delamo v Njem in z Njim, ki nas je poklical in poslal, bodi prilično ali neprilično. Ohrani vedrost, vero in pogum. Naj te ne bo strah. Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njihovih stiskah. Po molitvi in zakramentih se bo tvoje srce preoblikovalo in navzelo Božje ljubezni in jo delilo drugim, predvsem do trpečih in ubogih. Opogumijo naj te tudi zgledi tvojih svetniških sobratov misijonarjev kot je Božji služabnik Andrej Majcen (1904–1999) in drugi, ki so v oddaljenih deželah in nemogočih razmerah bili Božje orodje in priče velikih čudežev.
Informativni prispevki
Ob prazniku svetih Petra in Pavla se v Sloveniji veselimo štirih mašniških posvečenj. Danes bo v ljubljanski stolnici ob 9. uri posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. V koprski stolnici pa bosta ob 17. uri posvečena Luka Jesenko iz župnije Godovič in Mel Kovic iz župnije Miren pri Gorici. To slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. Že sinoči pa je bil v novomeški stolnici posvečen Gregor Markelc iz župnije Šentrupert. Novomeški škof Andrej Saje je v pridigi med drugim dejal: Dragi Gregor! Kot duhovnik začenjaš poslanstvo delivca zakramentov in oznanjevalca evangelija današnjemu svetu. Evangelij nima meja. Ne vemo, kam te bo zanesla pot oznanjevalca. Za novomašno geslo si si izbral vzklik iz litanij Srca Jezusovega »Upodobi naše srce po svojem srcu«. Do sedaj si se veliko posvečal mladim in začutil velik pomen skupnosti, kjer drug drugemu pomagamo odkrivati Gospodovo obličje. Vse, kar delamo, delamo v Njem in z Njim, ki nas je poklical in poslal, bodi prilično ali neprilično. Ohrani vedrost, vero in pogum. Naj te ne bo strah. Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njihovih stiskah. Po molitvi in zakramentih se bo tvoje srce preoblikovalo in navzelo Božje ljubezni in jo delilo drugim, predvsem do trpečih in ubogih. Opogumijo naj te tudi zgledi tvojih svetniških sobratov misijonarjev kot je Božji služabnik Andrej Majcen (1904–1999) in drugi, ki so v oddaljenih deželah in nemogočih razmerah bili Božje orodje in priče velikih čudežev.
Informativni prispevki
Pridiga škofa Andreja Sajeta.
Informativni prispevki
Pridiga škofa Andreja Sajeta.
Informativni prispevki
V nedeljo sta v Tinjah sodelovala novomeški škof dr. Andrej Saje in krški škof dr. Jože Marketz, ki sta spregovorila o sinodi in njenih mnogoterih sadovih. Dvodnevno novoletno srečanje v Tinjah se je zaključilo s sveto mašo ob somaševanju obeh škofov.
Informativni prispevki
V nedeljo sta v Tinjah sodelovala novomeški škof dr. Andrej Saje in krški škof dr. Jože Marketz, ki sta spregovorila o sinodi in njenih mnogoterih sadovih. Dvodnevno novoletno srečanje v Tinjah se je zaključilo s sveto mašo ob somaševanju obeh škofov.
Informativni prispevki
Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem.
Informativni prispevki
Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem.
Moja zgodba
Ob grobišču pobitih domobrancev in drugih žrtev revolucionarnega nasilja pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila v soboto 3. junija spominska slovesnost s sveto mašo. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili mašnemu nagovoru škofa Sajeta in govoroma profesorja dr. Andreja Finka in tajnika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika.
Moja zgodba
Ob grobišču pobitih domobrancev in drugih žrtev revolucionarnega nasilja pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila v soboto 3. junija spominska slovesnost s sveto mašo. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili mašnemu nagovoru škofa Sajeta in govoroma profesorja dr. Andreja Finka in tajnika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika.
Pogovor o
V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Moja zgodba
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.
Komentar tedna
Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo.
Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Duhovna misel
Nekoč so uspešnemu poslovnežu postavili vprašanje: »Kako ste lahko v svojem življenju toliko naredili?« Odgovoril je: »Sanjam. Poglejte, … «
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let.
Pojdite in učite
Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič.