Informativni prispevki
Potem, ko se je v ponedeljek na ustavitvi seji sestal novi svet Radiotelevizije Slovenija je na mestu vprašanje, kako nepolitičen je. Za predsednika sveta so namreč izvolili Gorana Forbícija, ki je tudi direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije. Po besedah političnega komentatorja Mirana Videtiča je to strel v koleno.
»Menim, da bo tudi politika kaj hitro ugotovila, predvsem ta politika, ki tako poceni daje koncesije tem nevladnimkom, da je bil to strel v koleno ali pa celo v lastne prsi. Tako, da verjamem, da se bo kaj hitro ugotovilo, da je državni zbor tisti, kjer naj se odloča o takih imenovanjih, ne pa temne sobane nevladnih organizacij,« je dejal Videtič.
Informativni prispevki
Potem, ko se je v ponedeljek na ustavitvi seji sestal novi svet Radiotelevizije Slovenija je na mestu vprašanje, kako nepolitičen je. Za predsednika sveta so namreč izvolili Gorana Forbícija, ki je tudi direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije. Po besedah političnega komentatorja Mirana Videtiča je to strel v koleno.
»Menim, da bo tudi politika kaj hitro ugotovila, predvsem ta politika, ki tako poceni daje koncesije tem nevladnimkom, da je bil to strel v koleno ali pa celo v lastne prsi. Tako, da verjamem, da se bo kaj hitro ugotovilo, da je državni zbor tisti, kjer naj se odloča o takih imenovanjih, ne pa temne sobane nevladnih organizacij,« je dejal Videtič.
Naš pogled
Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.
Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Naš pogled
Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.
Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Naš gost
Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.
Kmetijska oddaja
V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv.
Pogovor o
Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.
Za življenje
Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Z Matejo Gomboc z uredništva revije Mavrica smo se pripravili na vstop v novo šolsko leto in povabili nove naročnike k listanju Mavrice. Poleg tega smo se podali tudi na Rdeči breg, ob cerkev sv. Ignacija na Pohorju, kjer so se zbrali otroci z vse Slovenije na delovnem taboru in prostovoljno pomagali na okoliških kmetijah. Zlagali so drva, zidali, pleli, ob večerih pa poskrbeli še za duhovnost.