Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom.
Video:
Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom.
Video:
V oddaji sta se nam pridružili mati in hči Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta Majnika. Slišali smo, katera zelišča se nabirajo v tem času, kako se uporabljajo, hkrati pa sta nam zaupali, kako koristni so kalčki in kako jih lahko vzgojimo sami.
V oddaji sta se nam pridružili mati in hči Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta Majnika. Slišali smo, katera zelišča se nabirajo v tem času, kako se uporabljajo, hkrati pa sta nam zaupali, kako koristni so kalčki in kako jih lahko vzgojimo sami.
O izbiri pravih okrasnih rastlin in ostalih nasvetih, ki nam tudi v trenutnih razmerah lahko koristijo, je odgovarjal direktor podjetja Terraplant Jože Šturbej.
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.
V oddaji je bil gost mag. Branko Cestnik. Govorili smo o začetku novega veroučnega leta, o pripravah na postavitev in blagoslov znamenja na množičnih povojnih moriščih na Pohorju. Nismo se mogli izogniti sagi o imenovanju evropske komisarke oz. kako smo sami sebi problem.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Minuli konec tedna sem se s poslušalci odpravil na pot po severni Italiji. Pot je bila zanimiva, družba prijateljev pomirjujoča in navdušujoča. Zdelo se je, kot da sem v nekem drugem svetu. A ponedeljek, dan po vrnitvi, te strezni. Ideala, ki si ga občutil in ponesel domov, ni več. Realnost je popolnoma druga, še posebej ob pogledu na politično sceno.
Tako je svoje razmišljanje o aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji v svojem komentarju začel Alen Salihović, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 26. nedelje med letom in molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili za uspeh beatifikacij in kanonizacij slovenskih kandidatov za svetnike. Sledila je Radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Slišali ste o molitvi, ki jim pravimo »vzdihljaji«, pa tudi o duhovnem branju, Svetem pismu, cerkvenih očetih, življenju svetnikov, pridigah in duhovnih spodbudah.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.