Med nami živi veliko ljudi, tudi kristjanov, ki so doživeli bolečo izkušnjo ločitve oz. razveze. Zgodile so se rane, ki se težko zacelijo. Zato je Katoliška Cerkev, natančneje patri jezuiti, že pred leti pristopila k njim in jim ponudila prostor ter način pomoči. Tako je nastala Skupnost razvezanih v Cerkvi oz. skupnost SRCE. V soboto so v sodelovanju z Uradom za družino pripravili že šesto Vseslovensko srečanje z naslovom Povrniti dostojanstvo o po ločitvi. Naši gostji sta bili Natalie in Marija.
Med nami živi veliko ljudi, tudi kristjanov, ki so doživeli bolečo izkušnjo ločitve oz. razveze. Zgodile so se rane, ki se težko zacelijo. Zato je Katoliška Cerkev, natančneje patri jezuiti, že pred leti pristopila k njim in jim ponudila prostor ter način pomoči. Tako je nastala Skupnost razvezanih v Cerkvi oz. skupnost SRCE. V soboto so v sodelovanju z Uradom za družino pripravili že šesto Vseslovensko srečanje z naslovom Povrniti dostojanstvo o po ločitvi. Naši gostji sta bili Natalie in Marija.
O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.
O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.
V času epidemije je marsikateri partnerski odnos začel škripati ali pa so se razpoke, ki so bile prisotne že prej, še nekoliko povečale. V Svetovalnici smo spregovorili o razvezi in gostili Anjo Grilc s Študijsko raziskovalnega centra za družino, ki je odgovorila na vprašanja, kako vedeti, ali je v zakonu še kaj upanja, da se obdrži, kako razvezo sporočiti okolici, kako otrokom in kako zaživeti naprej.
V času epidemije je marsikateri partnerski odnos začel škripati ali pa so se razpoke, ki so bile prisotne že prej, še nekoliko povečale. V Svetovalnici smo spregovorili o razvezi in gostili Anjo Grilc s Študijsko raziskovalnega centra za družino, ki je odgovorila na vprašanja, kako vedeti, ali je v zakonu še kaj upanja, da se obdrži, kako razvezo sporočiti okolici, kako otrokom in kako zaživeti naprej.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani je včeraj potekal pripravljalni sestanek na XIX. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije. Gostila ga je državna sekretarka na uradu Vesna Humar. Omenjena komisija spremlja izvajanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Na srečanju so torej pregledali in ocenili uresničevanje določil sporazuma, uskladili stališča in oblikovali predloge novih priporočil za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Vse to bodo teme XIX. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije, ki bo 30. septembra v Ljubljani. Predsednik slovenskega dela mešane komisije je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, madžarsko delegacijo vodi Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosednjih politik madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani je včeraj potekal pripravljalni sestanek na XIX. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije. Gostila ga je državna sekretarka na uradu Vesna Humar. Omenjena komisija spremlja izvajanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Na srečanju so torej pregledali in ocenili uresničevanje določil sporazuma, uskladili stališča in oblikovali predloge novih priporočil za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Vse to bodo teme XIX. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije, ki bo 30. septembra v Ljubljani. Predsednik slovenskega dela mešane komisije je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, madžarsko delegacijo vodi Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosednjih politik madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino.
V počastitev svetovnega jubileja izuma fotografije bo v galeriji Šuštaršičeve hiše v Mengšu v ponedeljek, 16. 9. 2024 ob 17.30 na ogled razstava enega prvih slovenskih poklicnih fotografov Lovrenca Funtka. Na razstavo sta nas povabila zgodovinar mag. Blaž Otrin in pa fotograf Peter Škrlep. Ob tem dogodku bodo prikazali tudi kako poteka fotografski postopek mokre kolodijske plošče.