P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

Mali drobni cvet išče sonce

Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.

Najinovativnejša živila 2023

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko. 

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.