V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.
V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.
Gostili smo komentatorje - urednika spletnega portala Domovina Roka Čakša, urednika spletnega portala Siol Petra Jančiča in strokovnjaka za mednarodno pravo in mednarodne odnose prof. dr. Andreja Finka.
Gostili smo komentatorje - urednika spletnega portala Domovina Roka Čakša, urednika spletnega portala Siol Petra Jančiča in strokovnjaka za mednarodno pravo in mednarodne odnose prof. dr. Andreja Finka.
Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.
Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.
V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.
Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.
Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.
V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.
Volitve se bližajo, predčasno lahko že obiščete volišče in izberete svojega kandidata za predsednika republike, da bo odločitev nekoliko lažja, pa smo za vas pripravili še eno volilno oddajo. Tokrat so bili z nami Milan Brglez, Janez Cigler Kralj, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Anže Logar, ki je udeležbo sprva potrdil, je dan prej sporočil svojo odsotnost zaradi vabila na drugo radijsko oddajo. Med temami pogovora so bile odnos do življenja in družine, izzivov predsedniške funkcije in do polpretekle zgodovine.
Volitve se bližajo, predčasno lahko že obiščete volišče in izberete svojega kandidata za predsednika republike, da bo odločitev nekoliko lažja, pa smo za vas pripravili še eno volilno oddajo. Tokrat so bili z nami Milan Brglez, Janez Cigler Kralj, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Anže Logar, ki je udeležbo sprva potrdil, je dan prej sporočil svojo odsotnost zaradi vabila na drugo radijsko oddajo. Med temami pogovora so bile odnos do življenja in družine, izzivov predsedniške funkcije in do polpretekle zgodovine.
Kandidati so odgovarjali na vprašanja, povezana s funkcijo predsednika nasploh, zanimalo nas je, kako vidijo položaj poveljnika Slovenske vojske in kakšno je njihovo stališče do Slovenije kot članice zveze NATO.
Kako ocenjujejo položaj naše države v mednarodnem prostoru in odnose s sosedami?
Kako bi sami ravnali v nekaterih situacijah v preteklosti in kakšne načrte imajo?
Z nami so bili: Janez Cigler Kralj, Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Kandidati so odgovarjali na vprašanja, povezana s funkcijo predsednika nasploh, zanimalo nas je, kako vidijo položaj poveljnika Slovenske vojske in kakšno je njihovo stališče do Slovenije kot članice zveze NATO.
Kako ocenjujejo položaj naše države v mednarodnem prostoru in odnose s sosedami?
Kako bi sami ravnali v nekaterih situacijah v preteklosti in kakšne načrte imajo?
Z nami so bili: Janez Cigler Kralj, Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič.
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju
Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju
Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.
Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.
Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.
V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja- ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.
Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu, ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način.
Slavnega organista so prosili, da bi imel koncert na ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.