Iščem...
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki na Švedskem so letošnje božične praznike obhajali s slovenskim dušnim pastirjem Zvonetom Podvinskim, ki nam je povedal, da so letos polnočnico lahko obhajali v Göteborgu in sicer v dvorani Janeza Pavla II. Rojakom sta se pri praznovanju pridružila dva študenta, ki sta v Göteborg prišla preko programa Erasmus. Zbrali so se na praznik svetega Štefana, zapeli slovensko himno, nazdravili Sloveniji, da bi bilo več enotnosti v našem narodu. Na nedeljo Svete družine pa so svete maše in srečanja po njih potekali v Stockholmu, Eskilstuni in Köpingu.
Svetovalnica
Gostili smo strokovnjaka za vitko proizvodnjo, Kaizen in optimizacijo procesov, ki je v številnih slovenskih podjetjih vodil izboljšave, digitalizacijo, pomagal izboljšati procese, dvigniti produktivnost in ustvarjati boljše delovno okolje. Martin Fišer nam je razložil, kaj sta Kaizen in Lean, zakaj sta pomembna za slovenska podjetja in kako vplivata na ljudi.
Naš gost
Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo.
Kmetijska oddaja
Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov. Letos je prejemnik tega priznanja tudi Nadškofija Ljubljana. V oddaji je bil z nami Franc Pogačnik, upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana. Z njim smo se pogovarjali o izzivih in načrtih pri gospodarjenju.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Kulturni utrinki
V letu, ki se izteka smo obeležili 220 letnico rojstva in 150 letnico smrti danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Pisatelj Ivan Sivec je ob tem napisal knjigo Pika pri grdem račku, ki je namenjena predvsem otrokom, pa tudi mamicam in očkom ter dedkom in babicam. Knjigo nam je v pogovoru predstavil avtor sam.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.