Doživetja narave
V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.
Doživetja narave
V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.
Naš pogled
Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?
Naš pogled
Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?
Doživetja narave
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Doživetja narave
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Doživetja narave
Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.
Doživetja narave
Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.
Doživetja narave
V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.
Doživetja narave
V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.
Informativni prispevki
Katovice na Poljskem bodo v prvih dveh decembrskih tednih gostile zasedanje konference pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Gre za enega pomembnejših mejnikov na poti do začetka izvajanja pariškega podnebnega sporazuma. Pričakovanja niso majhna. So cilji dosegljivi in dovolj ambiciozni? O tem smo govorili s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj.
Informativni prispevki
Komentar tedna
Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša.
Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.
Naš pogled
Počitniško pozdravljeni!
Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.
V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej.
Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo.
Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.
Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.
Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic.
V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne.
Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh.
Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.
Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom.
Pa lepe počitnice!
Spoznanje več, predsodek manj
Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju!
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.