Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Ni meje za dobre ideje
S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije.
Ni meje za dobre ideje
S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije.
Ni meje za dobre ideje
Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg.
Ni meje za dobre ideje
Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg.
Ni meje za dobre ideje
Laro Topol, ki je bila v ožjem izboru za Naj inženirko leta 2022smo spoznali na podelitvi priznanj ob omenjenem projektu. Je ambasadorka nuklearne energetike, želi spodbuditi mlade za tovrstno področje, v Nuklearni elektrarni Krško je glavna operaterka reaktorja.
Ni meje za dobre ideje
Laro Topol, ki je bila v ožjem izboru za Naj inženirko leta 2022smo spoznali na podelitvi priznanj ob omenjenem projektu. Je ambasadorka nuklearne energetike, želi spodbuditi mlade za tovrstno področje, v Nuklearni elektrarni Krško je glavna operaterka reaktorja.
Ni meje za dobre ideje
V predsedniški palači smo se pred leti srečali s skupino dijakov, ki so si zamislili projekt “Inženir za en dan,” vstopili so v različne delovne procese in v enem dnevu opazovali ljudi pri njihovih nalogah. Bili so jim kot senca, so razlagali, ter ob spoznavanjih izbirali tudi poklic zase. Strokovna tehniška gimnazija iz Kranja je znana po tem, da svojim dijakom nudi poleg gimnazijskega programa tudi znanje elektrotehnike, računalništva in strojništva, kot tudi možnost sodelovanja pri različnih projektih. Pogovarjali smo se z mag. Lidijo Goljat Prelogar, ravnateljico SG ŠC Kranj, ter skupino mladih, pobudnikov ideje.
Ni meje za dobre ideje
V predsedniški palači smo se pred leti srečali s skupino dijakov, ki so si zamislili projekt “Inženir za en dan,” vstopili so v različne delovne procese in v enem dnevu opazovali ljudi pri njihovih nalogah. Bili so jim kot senca, so razlagali, ter ob spoznavanjih izbirali tudi poklic zase. Strokovna tehniška gimnazija iz Kranja je znana po tem, da svojim dijakom nudi poleg gimnazijskega programa tudi znanje elektrotehnike, računalništva in strojništva, kot tudi možnost sodelovanja pri različnih projektih. Pogovarjali smo se z mag. Lidijo Goljat Prelogar, ravnateljico SG ŠC Kranj, ter skupino mladih, pobudnikov ideje.
Ni meje za dobre ideje
Na vseslovenskem študentskem tekmovanju s področja inovativnosti in razvoja novih živilskih izdelkov, ECOTROPHELIA SLOVENIJA 2023, že 15. leto zapored, je sodelovalo pet ekip in sedemnajst študentov iz različnih fakultet. Zelenjavne omake PestoArt so bile izbrane kot najinovativnejše novo živilo, gre za skupino treh zelenjavnih omak: Sun-kissed Mary (rožmarinov pesto), Caring Roty (pesto iz korenčkovega zelenja) in Krazy Kaly (ohrovtov pesto). Zmagovalno ekipo študentov, katere mentor je doc. dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil tudi naš sogovornik, sestavljajo Ema Luna, Karara Geršak, Rosanda Javornik, Pina Arnšek in Anže Vedlin.
Ni meje za dobre ideje
Na vseslovenskem študentskem tekmovanju s področja inovativnosti in razvoja novih živilskih izdelkov, ECOTROPHELIA SLOVENIJA 2023, že 15. leto zapored, je sodelovalo pet ekip in sedemnajst študentov iz različnih fakultet. Zelenjavne omake PestoArt so bile izbrane kot najinovativnejše novo živilo, gre za skupino treh zelenjavnih omak: Sun-kissed Mary (rožmarinov pesto), Caring Roty (pesto iz korenčkovega zelenja) in Krazy Kaly (ohrovtov pesto). Zmagovalno ekipo študentov, katere mentor je doc. dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil tudi naš sogovornik, sestavljajo Ema Luna, Karara Geršak, Rosanda Javornik, Pina Arnšek in Anže Vedlin.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. september 2023 ob 05-ih
Komentar tedna
Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve.
Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Sol in luč
GREG MCKEOWN je razsvetljenje doživel, ko je bil zaradi sestanka primoran v porodnišnici pustili ženo z majhnim otrokom. »Naučil sem se pomembne lekcije,« pravi: »Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Začel je preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno, saj bomo s tem uresničili tisto kar je najbolj naše, smisel našega bivanja. Knjiga je izšla pri založbi Učila.
Duhovna misel
Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: “Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?” Dejal jim je: “Sovražen človek je to storil.” Služabniki pa so mu rekli: “Hočeš torej, da gremo in jo poberemo? “Nikakor,” je dejal, “da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice” (Matejev evangelij 13, 27-29).
Kulturni utrinki
Komentar Časnik.si
Podpisani predstavniki slovenske civilne družbe v imenu članov, plačnikov RTV prispevka, protestiramo zoper politični kadrovski cunami, s katerim vladajoča politika po svojih nameščencih v organih RTV Slovenija izničuje še zadnje sledi pluralnosti javnega zavoda, ki bi moral biti v službi vseh Slovencev.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
P. Ivan Platovnjak je pred tremi leti v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani zbral prvo skupino za žalujoče. Pojasnil nam je, kako potekajo srečanja in zakaj je tako pomembno, da žalujoči ne ostane sam s svojo bolečino.