Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 4. 2024
V Franciji petelini spet lahko pojejo

Francoski minister za pravosodje je lani kmetom obljubil zakon, ki bo preprečil konflikte, posebej pa so odmevale njegove besede da »če komu ni všeč podeželje, naj ostane v mestu in če gre na podeželje, se pač prilagodi življenju na podeželju, ki je obstajalo že pred njegovim prihodom.« V ponedeljek se je s sprejetjem v francoskem parlamentu ta zakonodajna pot končala in od zdaj naprej naj bi francoski kmetje lažje dihali …

V Franciji petelini spet lahko pojejo

Francoski minister za pravosodje je lani kmetom obljubil zakon, ki bo preprečil konflikte, posebej pa so odmevale njegove besede da »če komu ni všeč podeželje, naj ostane v mestu in če gre na podeželje, se pač prilagodi življenju na podeželju, ki je obstajalo že pred njegovim prihodom.« V ponedeljek se je s sprejetjem v francoskem parlamentu ta zakonodajna pot končala in od zdaj naprej naj bi francoski kmetje lažje dihali …

naravakmetijstvopetelinpodeželjeFrancija

Minute za kmetijstvo in podeželje

V Franciji petelini spet lahko pojejo

Francoski minister za pravosodje je lani kmetom obljubil zakon, ki bo preprečil konflikte, posebej pa so odmevale njegove besede da »če komu ni všeč podeželje, naj ostane v mestu in če gre na podeželje, se pač prilagodi življenju na podeželju, ki je obstajalo že pred njegovim prihodom.« V ponedeljek se je s sprejetjem v francoskem parlamentu ta zakonodajna pot končala in od zdaj naprej naj bi francoski kmetje lažje dihali …

VEČ ...|11. 4. 2024
V Franciji petelini spet lahko pojejo

Francoski minister za pravosodje je lani kmetom obljubil zakon, ki bo preprečil konflikte, posebej pa so odmevale njegove besede da »če komu ni všeč podeželje, naj ostane v mestu in če gre na podeželje, se pač prilagodi življenju na podeželju, ki je obstajalo že pred njegovim prihodom.« V ponedeljek se je s sprejetjem v francoskem parlamentu ta zakonodajna pot končala in od zdaj naprej naj bi francoski kmetje lažje dihali …

Robert Božič

naravakmetijstvopetelinpodeželjeFrancija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 3. 2024
V soboto vabljeni na Podeželje v mestu

V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.

V soboto vabljeni na Podeželje v mestu

V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.

naravakmetijstvopodeželjedobrote

Minute za kmetijstvo in podeželje

V soboto vabljeni na Podeželje v mestu

V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.

VEČ ...|21. 3. 2024
V soboto vabljeni na Podeželje v mestu

V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.

Robert Božič

naravakmetijstvopodeželjedobrote

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 11. 2022
Prideš v nedeljo na zahvalno sv. mašo v Grosuplje?

Prideš v nedeljo na zahvalno sv. mašo v Grosuplje?

zahvalakmetijstvopodeželje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prideš v nedeljo na zahvalno sv. mašo v Grosuplje?

VEČ ...|4. 11. 2022
Prideš v nedeljo na zahvalno sv. mašo v Grosuplje?

Robert Božič

zahvalakmetijstvopodeželje

Naš gost

VEČ ...|18. 12. 2021
Gregor Slavec – Inovativni mladi kmet 2021

Pred mikrofon smo ga povabili po izjemno pestri jeseni, ki je njegovi družini in kmetiji prinesla tudi Evropsko nagrado za mlade kmete, za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.

Gregor Slavec – Inovativni mladi kmet 2021

Pred mikrofon smo ga povabili po izjemno pestri jeseni, ki je njegovi družini in kmetiji prinesla tudi Evropsko nagrado za mlade kmete, za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.

življenjekmetijstvopodeželje

Naš gost

Gregor Slavec – Inovativni mladi kmet 2021

Pred mikrofon smo ga povabili po izjemno pestri jeseni, ki je njegovi družini in kmetiji prinesla tudi Evropsko nagrado za mlade kmete, za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.

VEČ ...|18. 12. 2021
Gregor Slavec – Inovativni mladi kmet 2021

Pred mikrofon smo ga povabili po izjemno pestri jeseni, ki je njegovi družini in kmetiji prinesla tudi Evropsko nagrado za mlade kmete, za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.

Robert Božič

življenjekmetijstvopodeželje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 9. 2021
Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

naravakmetijstvopodeželjerazpissofinanciranje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

VEČ ...|16. 9. 2021
Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Robert Božič

naravakmetijstvopodeželjerazpissofinanciranje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 1. 2021
O semenskem krompirju in projekt NeMoč podeželja

V tokratni kmetijski oddaji je bil z nami Mag. Jože Mohar, ki je spregovoril o semenskem krompirju, z Anjo Mager pa smo opozorili na projekt NeMoč podeželja in prelistali februarsko številko Glasa dežele.

O semenskem krompirju in projekt NeMoč podeželja

V tokratni kmetijski oddaji je bil z nami Mag. Jože Mohar, ki je spregovoril o semenskem krompirju, z Anjo Mager pa smo opozorili na projekt NeMoč podeželja in prelistali februarsko številko Glasa dežele.

kmetijstvosvetovanjepodeželje

Kmetijska oddaja

O semenskem krompirju in projekt NeMoč podeželja

V tokratni kmetijski oddaji je bil z nami Mag. Jože Mohar, ki je spregovoril o semenskem krompirju, z Anjo Mager pa smo opozorili na projekt NeMoč podeželja in prelistali februarsko številko Glasa dežele.

VEČ ...|31. 1. 2021
O semenskem krompirju in projekt NeMoč podeželja

V tokratni kmetijski oddaji je bil z nami Mag. Jože Mohar, ki je spregovoril o semenskem krompirju, z Anjo Mager pa smo opozorili na projekt NeMoč podeželja in prelistali februarsko številko Glasa dežele.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepodeželje

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativni prispevki

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 10. 2020
Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas

Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas poteka že 25 let. Kmetije, ki jih komisija ocenjuje, pa so razvrščene v dve skupini: kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami na podeželju. Letos se je v ocenjevanje prijavilo 18 kmetij. Povedali bomo, katere kmetije so sodelovale in predstavili zlasti z zlatom nagrajeni kmetiji. Andrejka Krt je spregovorila tudi o pomenu žensk na kmetiji in o pomenu lokalno pridelane hrane.

Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas

Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas poteka že 25 let. Kmetije, ki jih komisija ocenjuje, pa so razvrščene v dve skupini: kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami na podeželju. Letos se je v ocenjevanje prijavilo 18 kmetij. Povedali bomo, katere kmetije so sodelovale in predstavili zlasti z zlatom nagrajeni kmetiji. Andrejka Krt je spregovorila tudi o pomenu žensk na kmetiji in o pomenu lokalno pridelane hrane.

kmetijstvoturizempodeželjelokalno

Kmetijska oddaja

Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas
Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas poteka že 25 let. Kmetije, ki jih komisija ocenjuje, pa so razvrščene v dve skupini: kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami na podeželju. Letos se je v ocenjevanje prijavilo 18 kmetij. Povedali bomo, katere kmetije so sodelovale in predstavili zlasti z zlatom nagrajeni kmetiji. Andrejka Krt je spregovorila tudi o pomenu žensk na kmetiji in o pomenu lokalno pridelane hrane.
VEČ ...|25. 10. 2020
Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas
Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas poteka že 25 let. Kmetije, ki jih komisija ocenjuje, pa so razvrščene v dve skupini: kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami na podeželju. Letos se je v ocenjevanje prijavilo 18 kmetij. Povedali bomo, katere kmetije so sodelovale in predstavili zlasti z zlatom nagrajeni kmetiji. Andrejka Krt je spregovorila tudi o pomenu žensk na kmetiji in o pomenu lokalno pridelane hrane.

Slavi Košir

kmetijstvoturizempodeželjelokalno

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Duhovna misel

VEČ ...|15. 7. 2025
Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2025
Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Tanja Dominko

svetovanjedružbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|12. 7. 2025
Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Nataša Ličen

vzgojaodnosisvetovanjedružinapogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 7. 2025
Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Od slike do besede

VEČ ...|15. 7. 2025
Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki