Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 1. 2021
O semenskem krompirju in projekt NeMoč podeželja

V tokratni kmetijski oddaji je bil z nami Mag. Jože Mohar, ki je spregovoril o semenskem krompirju, z Anjo Mager pa smo opozorili na projekt NeMoč podeželja in prelistali februarsko številko Glasa dežele.

O semenskem krompirju in projekt NeMoč podeželja

V tokratni kmetijski oddaji je bil z nami Mag. Jože Mohar, ki je spregovoril o semenskem krompirju, z Anjo Mager pa smo opozorili na projekt NeMoč podeželja in prelistali februarsko številko Glasa dežele.

kmetijstvosvetovanjepodeželje

Kmetijska oddaja

O semenskem krompirju in projekt NeMoč podeželja

V tokratni kmetijski oddaji je bil z nami Mag. Jože Mohar, ki je spregovoril o semenskem krompirju, z Anjo Mager pa smo opozorili na projekt NeMoč podeželja in prelistali februarsko številko Glasa dežele.

VEČ ...|31. 1. 2021
O semenskem krompirju in projekt NeMoč podeželja

V tokratni kmetijski oddaji je bil z nami Mag. Jože Mohar, ki je spregovoril o semenskem krompirju, z Anjo Mager pa smo opozorili na projekt NeMoč podeželja in prelistali februarsko številko Glasa dežele.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepodeželje

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativni prispevki

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 10. 2020
Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas

Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas poteka že 25 let. Kmetije, ki jih komisija ocenjuje, pa so razvrščene v dve skupini: kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami na podeželju. Letos se je v ocenjevanje prijavilo 18 kmetij. Povedali bomo, katere kmetije so sodelovale in predstavili zlasti z zlatom nagrajeni kmetiji. Andrejka Krt je spregovorila tudi o pomenu žensk na kmetiji in o pomenu lokalno pridelane hrane.

Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas

Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas poteka že 25 let. Kmetije, ki jih komisija ocenjuje, pa so razvrščene v dve skupini: kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami na podeželju. Letos se je v ocenjevanje prijavilo 18 kmetij. Povedali bomo, katere kmetije so sodelovale in predstavili zlasti z zlatom nagrajeni kmetiji. Andrejka Krt je spregovorila tudi o pomenu žensk na kmetiji in o pomenu lokalno pridelane hrane.

kmetijstvoturizempodeželjelokalno

Kmetijska oddaja

Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas
Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas poteka že 25 let. Kmetije, ki jih komisija ocenjuje, pa so razvrščene v dve skupini: kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami na podeželju. Letos se je v ocenjevanje prijavilo 18 kmetij. Povedali bomo, katere kmetije so sodelovale in predstavili zlasti z zlatom nagrajeni kmetiji. Andrejka Krt je spregovorila tudi o pomenu žensk na kmetiji in o pomenu lokalno pridelane hrane.
VEČ ...|25. 10. 2020
Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas
Izbor kmetij v akciji S kmetije za Vas poteka že 25 let. Kmetije, ki jih komisija ocenjuje, pa so razvrščene v dve skupini: kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom in storitvami na podeželju. Letos se je v ocenjevanje prijavilo 18 kmetij. Povedali bomo, katere kmetije so sodelovale in predstavili zlasti z zlatom nagrajeni kmetiji. Andrejka Krt je spregovorila tudi o pomenu žensk na kmetiji in o pomenu lokalno pridelane hrane.

Slavi Košir

kmetijstvoturizempodeželjelokalno

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 4. 2019
Program razvoja podeželja

Barbara Trunkej je vse prejemnike sredstev na razpisih iz aktualnega Programa razvoja podeželja opozorila na obveznost poročanja, ki, če ni opravljena, prinaša visoke kazni.

Program razvoja podeželja

Barbara Trunkej je vse prejemnike sredstev na razpisih iz aktualnega Programa razvoja podeželja opozorila na obveznost poročanja, ki, če ni opravljena, prinaša visoke kazni.

kmetijstvopodeželje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Program razvoja podeželja
Barbara Trunkej je vse prejemnike sredstev na razpisih iz aktualnega Programa razvoja podeželja opozorila na obveznost poročanja, ki, če ni opravljena, prinaša visoke kazni.
VEČ ...|17. 4. 2019
Program razvoja podeželja
Barbara Trunkej je vse prejemnike sredstev na razpisih iz aktualnega Programa razvoja podeželja opozorila na obveznost poročanja, ki, če ni opravljena, prinaša visoke kazni.

Robert Božič

kmetijstvopodeželje

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Sol in luč

VEČ ...|15. 6. 2021
Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Sadar

mladiodnosišport

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 6. 2021
Pogled prof. dr. Emila Erjavca na stanje v kmetijstvu

V prvemm delu oddaje smo z Marijo Kalan, svetovalko specialistko s KGZ Kranj pogledali na stanje poljščin na pragu poletja. 
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogledu agrarnega ekonomista prof. dr. Emila Erjavca na trenutno stanje v kmetijstvu in izzive, ki se postavljajo.

Pogled prof. dr. Emila Erjavca na stanje v kmetijstvu

V prvemm delu oddaje smo z Marijo Kalan, svetovalko specialistko s KGZ Kranj pogledali na stanje poljščin na pragu poletja. 
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogledu agrarnega ekonomista prof. dr. Emila Erjavca na trenutno stanje v kmetijstvu in izzive, ki se postavljajo.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Za življenje

VEČ ...|19. 6. 2021
Preobremenjeni otroci?

Logoterapija je zelo uporabna veda, prepričajte se v oddaji Za življenje, z nami je dr. Sebastjan Kristovič

Preobremenjeni otroci?

Logoterapija je zelo uporabna veda, prepričajte se v oddaji Za življenje, z nami je dr. Sebastjan Kristovič

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|15. 6. 2021
Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

Blaž Lesnik

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|20. 6. 2021
Polpetelinček

Pravljica iz Portorika pripoveduje zgodbo o majhnem, porednem petelinčku. In kako nenavaden je bil! Imel je samo eno oko, eno nogo in eno perut. Pravzaprav je bil samo polovica petelinčka. No, saj vse to ste vedeli že po naslovu, kajne? Ostalo vam pa pove Jure …

Polpetelinček

Pravljica iz Portorika pripoveduje zgodbo o majhnem, porednem petelinčku. In kako nenavaden je bil! Imel je samo eno oko, eno nogo in eno perut. Pravzaprav je bil samo polovica petelinčka. No, saj vse to ste vedeli že po naslovu, kajne? Ostalo vam pa pove Jure …

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2021
Nagrade Zveze kulturnih društev Ljubljana - 10. Glasbena olimpijada

Nagrade Zveze kulturnih društev Ljubljana - 10. Glasbena olimpijada

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 6. 2021
Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|21. 6. 2021
Spominjamo se dne 21. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|21. 6. 2021
Teden v tišini

Mnogi se odločijo en poletni teden preživeti v tišini.
Gojijo jo pri jezuitih, o tem v tokratni oddaji.

Teden v tišini

Mnogi se odločijo en poletni teden preživeti v tišini.
Gojijo jo pri jezuitih, o tem v tokratni oddaji.

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje