Življenje išče pot

VEČ ...|23. 3. 2022
Otroci in gledanje poročil vojne

Vojno v Ukrajini na svoj način spremljajo in doživljajo tudi otroci in mladostniki, saj ob dnevnih poročilih in pogovorih odraslih marsikaj vidijo in slišijo, a v svoji glavi si vsega ne znajo pravilni razložiti. Družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič je staršem, dedkom in babicam podala nekaj konkretnih smernic za pogovor.

Otroci in gledanje poročil vojne

Vojno v Ukrajini na svoj način spremljajo in doživljajo tudi otroci in mladostniki, saj ob dnevnih poročilih in pogovorih odraslih marsikaj vidijo in slišijo, a v svoji glavi si vsega ne znajo pravilni razložiti. Družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič je staršem, dedkom in babicam podala nekaj konkretnih smernic za pogovor.

otroci in vojnasolidarnostporočila

Življenje išče pot

Otroci in gledanje poročil vojne

Vojno v Ukrajini na svoj način spremljajo in doživljajo tudi otroci in mladostniki, saj ob dnevnih poročilih in pogovorih odraslih marsikaj vidijo in slišijo, a v svoji glavi si vsega ne znajo pravilni razložiti. Družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič je staršem, dedkom in babicam podala nekaj konkretnih smernic za pogovor.

VEČ ...|23. 3. 2022
Otroci in gledanje poročil vojne

Vojno v Ukrajini na svoj način spremljajo in doživljajo tudi otroci in mladostniki, saj ob dnevnih poročilih in pogovorih odraslih marsikaj vidijo in slišijo, a v svoji glavi si vsega ne znajo pravilni razložiti. Družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič je staršem, dedkom in babicam podala nekaj konkretnih smernic za pogovor.

s. Meta Potočnik

otroci in vojnasolidarnostporočila

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 3. 2022
Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

otroci in vojnastiskavloga staršev

Življenje išče pot

Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

VEČ ...|21. 3. 2022
Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

s. Meta Potočnik

otroci in vojnastiskavloga staršev

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|28. 5. 2025
Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Helena Križnik

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|1. 6. 2025
3. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.

3. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarRomana Biderdružina Žagar Rekek

Doživetja narave

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Blaž Lesnik

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2025
Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2025
Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|3. 6. 2025
Metka in Ivan Vombergar

V junijskem Večeru za zakonce in družine sta bila z nami 3. junija Metka in Ivan Vombergar iz župnije Ljubljana Zalog. Spoznala sta se pred 20 leti, Ivan je Argentinski Slovenec, Metka Štajerka iz Savinjske doline, Ivan pianist, Metka učiteljica, zdaj mama doma. Njun zakon so obogatili štirje otroci, od prvega do devetega razreda. Ivan rad  skupaj z otroki gnete in oblikuje testo za kruh in potico, kar ga je v Buenos Airesu naučila stara mama. Druži ju veselje do glasbe, še posebej imata rada slavljenje, že peto leto pa vodita vsako jutro po zoomu slavilno molitev, ki se ji pridruži 5-8 slavilcev;). Takole pravita: »Najino skupno poslanstvo doživljava kot širjenje kvasa vere v družini, župniji in Cerkvi, da sva sol in luč, povsod kjer sva. Želiva, da bi vsi v naši lepi Sloveniji spoznali, da nismo sami, da nas ima Bog rad in je vedno z nami.«

Metka in Ivan Vombergar

V junijskem Večeru za zakonce in družine sta bila z nami 3. junija Metka in Ivan Vombergar iz župnije Ljubljana Zalog. Spoznala sta se pred 20 leti, Ivan je Argentinski Slovenec, Metka Štajerka iz Savinjske doline, Ivan pianist, Metka učiteljica, zdaj mama doma. Njun zakon so obogatili štirje otroci, od prvega do devetega razreda. Ivan rad  skupaj z otroki gnete in oblikuje testo za kruh in potico, kar ga je v Buenos Airesu naučila stara mama. Druži ju veselje do glasbe, še posebej imata rada slavljenje, že peto leto pa vodita vsako jutro po zoomu slavilno molitev, ki se ji pridruži 5-8 slavilcev;). Takole pravita: »Najino skupno poslanstvo doživljava kot širjenje kvasa vere v družini, župniji in Cerkvi, da sva sol in luč, povsod kjer sva. Želiva, da bi vsi v naši lepi Sloveniji spoznali, da nismo sami, da nas ima Bog rad in je vedno z nami.«

Marjana Debevec

zakondružinaslavljenjeSkupnost Emanuel

Naš pogled

VEČ ...|3. 6. 2025
Mreža sočutja in pripadnosti

Skrbi me to, da bi v našem času razbohotenega individualizma in samozadostnosti, ki nam dajeta lažen občutek varnosti, pozabili drug na drugega. Da se ne bi pustili zavesti iluziji, da lahko sami poskrbimo zase, da ne potrebujemo nikogar, saj nam bo vsemogočni splet z umetno inteligenco dal vse …

Mreža sočutja in pripadnosti

Skrbi me to, da bi v našem času razbohotenega individualizma in samozadostnosti, ki nam dajeta lažen občutek varnosti, pozabili drug na drugega. Da se ne bi pustili zavesti iluziji, da lahko sami poskrbimo zase, da ne potrebujemo nikogar, saj nam bo vsemogočni splet z umetno inteligenco dal vse …

Meta Potočnik

komentarmrežasočutjeempatija

Spominjamo se

VEČ ...|3. 6. 2025
Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 6. 2025
Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina