Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.

Krvavec25 let radia Ognjiščepogovorspomin

Dogodki

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.
VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.

Radio Ognjišče

Krvavec25 let radia Ognjiščepogovorspomin

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Dogodki

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.
VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.

Radio Ognjišče

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Dogodki

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.
VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

Radio Ognjišče

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|19. 3. 2019
Skodelica kave

Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

Skodelica kave

Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

komentarmedijiRadio Ognjišče

Naš pogled

Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.
VEČ ...|19. 3. 2019
Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

Marjan Bunič

komentarmedijiRadio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 2. 2019
Predstavitev marčevskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

Predstavitev marčevskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

infoognjišče

Informativni prispevki

Predstavitev marčevskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.
VEČ ...|28. 2. 2019
Predstavitev marčevskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

Matjaž Merljak

infoognjišče

Dogodki

VEČ ...|31. 1. 2019
Predstavitev februarskega Ognjišča

Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...

Predstavitev februarskega Ognjišča

Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...

dogodekognjišče

Dogodki

Predstavitev februarskega Ognjišča
Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...
VEČ ...|31. 1. 2019
Predstavitev februarskega Ognjišča
Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...

Matjaž Merljak

dogodekognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 12. 2018
Predstavitev januarskega Ognjišča

Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

Predstavitev januarskega Ognjišča

Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

infoognjišče

Informativni prispevki

Predstavitev januarskega Ognjišča
Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.
VEČ ...|25. 12. 2018
Predstavitev januarskega Ognjišča
Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

Matjaž Merljak

infoognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 10. 2018
Predstavitev novembrskega Ognjišča

Novembrsko številko mesečnika Ognjišče nam je predstavil odgovorni urednik mag. Božo Rustja, še posebej tudi Miklavžev katalog, ki ji je priložen.

Predstavitev novembrskega Ognjišča

Novembrsko številko mesečnika Ognjišče nam je predstavil odgovorni urednik mag. Božo Rustja, še posebej tudi Miklavžev katalog, ki ji je priložen.

infoognjišče

Informativni prispevki

Predstavitev novembrskega Ognjišča
Novembrsko številko mesečnika Ognjišče nam je predstavil odgovorni urednik mag. Božo Rustja, še posebej tudi Miklavžev katalog, ki ji je priložen.
VEČ ...|27. 10. 2018
Predstavitev novembrskega Ognjišča
Novembrsko številko mesečnika Ognjišče nam je predstavil odgovorni urednik mag. Božo Rustja, še posebej tudi Miklavžev katalog, ki ji je priložen.

Matjaž Merljak

infoognjišče

Pogovor o

VEČ ...|11. 4. 2018
Pogovor o: Gost predsednik SDS Janeza Janša

V Pogovor o smo tokrat povabili predsednika SDS Janeza Janšo. V pogovoru smo v ospredje postavili aktualna politična vprašanja.

Pogovor o: Gost predsednik SDS Janeza Janša

V Pogovor o smo tokrat povabili predsednika SDS Janeza Janšo. V pogovoru smo v ospredje postavili aktualna politična vprašanja.

janez jansapogovor oradio ognjiščesds

Pogovor o

Pogovor o: Gost predsednik SDS Janeza Janša
V Pogovor o smo tokrat povabili predsednika SDS Janeza Janšo. V pogovoru smo v ospredje postavili aktualna politična vprašanja.
VEČ ...|11. 4. 2018
Pogovor o: Gost predsednik SDS Janeza Janša
V Pogovor o smo tokrat povabili predsednika SDS Janeza Janšo. V pogovoru smo v ospredje postavili aktualna politična vprašanja.

Alen Salihović

janez jansapogovor oradio ognjiščesds

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Naš gost

VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Matjaž Merljak

pogovorrojaki

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Spominjamo se

VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup