Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Informativni prispevki

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Tone Gorjup

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2021
Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

infopogovorZDAnovi koronavirus

Informativni prispevki

Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

VEČ ...|23. 12. 2021
Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Informativni prispevki

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Pogovor o

VEČ ...|18. 8. 2021
Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

epidemijanovi koronaviruspogovor ozdravstvocepljenjebojana beovićmilan krek

Pogovor o

Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

VEČ ...|18. 8. 2021
Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

Alen Salihović

epidemijanovi koronaviruspogovor ozdravstvocepljenjebojana beovićmilan krek

Nedeljski klepet

VEČ ...|6. 9. 2020
Izzivi, ki jih prinaša življenje

V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Izzivi, ki jih prinaša življenje

V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

negotovostnovi koronavirusstarejšidom starejšihhvaležnost

Nedeljski klepet

Izzivi, ki jih prinaša življenje
V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.
VEČ ...|6. 9. 2020
Izzivi, ki jih prinaša življenje
V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Damijana Medved

negotovostnovi koronavirusstarejšidom starejšihhvaležnost

Svetovalnica

VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Blaž Lesnik

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

A štekaš?

VEČ ...|18. 3. 2020
Virus, izolacija, vzpodbude

V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

Virus, izolacija, vzpodbude

V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

družbaglasbamladiodnosinovi koronavirusadi smolarsonja pungertnikgal gjurin

A štekaš?

Virus, izolacija, vzpodbude
V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.
VEČ ...|18. 3. 2020
Virus, izolacija, vzpodbude
V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

Jan GerlJure Sešek

družbaglasbamladiodnosinovi koronavirusadi smolarsonja pungertnikgal gjurin

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|26. 7. 2024
Irena Švab Kavčič: Zakladi teme

Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša. 

Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.

Irena Švab Kavčič: Zakladi teme

Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša. 

Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.

Irena Švab Kavčič

komentardružbaspominodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|26. 7. 2024
Cerkev v vsaki hiši

V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Cerkev v vsaki hiši

V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Tadej Sadar

odnosinaravamladi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval