Minevata dve leti od začetka delovanja vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Za komentar smo poklicali Mirana Videtiča. Dejal je, da uspehe vlade v tem trenutku vidijo samo tisti, ki so njenem plačilnem seznamu. Glede konca referendumske in evropske kampanje pa, da nas čaka brutalen sklep.
Minevata dve leti od začetka delovanja vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Za komentar smo poklicali Mirana Videtiča. Dejal je, da uspehe vlade v tem trenutku vidijo samo tisti, ki so njenem plačilnem seznamu. Glede konca referendumske in evropske kampanje pa, da nas čaka brutalen sklep.
Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.
Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.
Pravosodna in digitalna ministrica bi morali odstopiti. V to je prepričan politični komentator Miran Videtič in dodal, da se takšnega političnega kaosa v katerem smo trenutno ne spomni.
Pravosodna in digitalna ministrica bi morali odstopiti. V to je prepričan politični komentator Miran Videtič in dodal, da se takšnega političnega kaosa v katerem smo trenutno ne spomni.
V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo povabili politična komentatorja dr. Petra Gregorčiča in Mirana Videtiča. Zanimal nas je njun pogled na soočenje politike z največjo naravno katastrofo v samostojni Sloveniji, kako se je odrezala. Prav tako nismo mogli mimo vprašanja podpore političnim strankam, iskanju novega zdravstvenega ministra, vlogi, ki bi jo morala imeti pri tem predsednica države in tudi o tem, kaj prinaša strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi nove uprave RTV Slovenija in njenih prvih potez.
V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo povabili politična komentatorja dr. Petra Gregorčiča in Mirana Videtiča. Zanimal nas je njun pogled na soočenje politike z največjo naravno katastrofo v samostojni Sloveniji, kako se je odrezala. Prav tako nismo mogli mimo vprašanja podpore političnim strankam, iskanju novega zdravstvenega ministra, vlogi, ki bi jo morala imeti pri tem predsednica države in tudi o tem, kaj prinaša strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi nove uprave RTV Slovenija in njenih prvih potez.
Premier Robert Golob je po domnevnem novem napadu na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, napovedal, da ji bo ponudil vodenje strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Meni, da ni bolj primerne osebe za to. Svet naj bi se prvič sestal že ta petek. Na Golobovo odločitev, da na vrh sveta imenuje prav Kovačevo se sicer vrstijo mešani odzivi. Mi smo za komentar vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.
Premier Robert Golob je po domnevnem novem napadu na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, napovedal, da ji bo ponudil vodenje strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Meni, da ni bolj primerne osebe za to. Svet naj bi se prvič sestal že ta petek. Na Golobovo odločitev, da na vrh sveta imenuje prav Kovačevo se sicer vrstijo mešani odzivi. Mi smo za komentar vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.
Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.
Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.
Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.
Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. november 2024 ob 05-ih
Neki svet puščavnik je neko noč sanjal, da se mu je ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.