Življenje išče pot

VEČ ...|16. 8. 2024
Bolniki in mali Marijini čudeži

Naša gostja je bila dipl. m.s. redovnica Marijina sestra Magdalena Mehle. Več let je delala na Onkološkem inštitutu, zdaj pa skrbi za bolne in ostarele. Njihova kongregacija je posvečena Mariji, ki je obiskala Elizabeto ter ji stregla. Kakšne izkušnje ima s. Magdalena z Devico Marijo in z duhovnimi učinki Čudodelne svetinje nam bo povedala v okviru kateheze za bolnike in starejše. 

Bolniki in mali Marijini čudeži

Naša gostja je bila dipl. m.s. redovnica Marijina sestra Magdalena Mehle. Več let je delala na Onkološkem inštitutu, zdaj pa skrbi za bolne in ostarele. Njihova kongregacija je posvečena Mariji, ki je obiskala Elizabeto ter ji stregla. Kakšne izkušnje ima s. Magdalena z Devico Marijo in z duhovnimi učinki Čudodelne svetinje nam bo povedala v okviru kateheze za bolnike in starejše. 

Čudodelna svetinjaMarijine sestrebolniki

Življenje išče pot

Bolniki in mali Marijini čudeži

Naša gostja je bila dipl. m.s. redovnica Marijina sestra Magdalena Mehle. Več let je delala na Onkološkem inštitutu, zdaj pa skrbi za bolne in ostarele. Njihova kongregacija je posvečena Mariji, ki je obiskala Elizabeto ter ji stregla. Kakšne izkušnje ima s. Magdalena z Devico Marijo in z duhovnimi učinki Čudodelne svetinje nam bo povedala v okviru kateheze za bolnike in starejše. 

VEČ ...|16. 8. 2024
Bolniki in mali Marijini čudeži

Naša gostja je bila dipl. m.s. redovnica Marijina sestra Magdalena Mehle. Več let je delala na Onkološkem inštitutu, zdaj pa skrbi za bolne in ostarele. Njihova kongregacija je posvečena Mariji, ki je obiskala Elizabeto ter ji stregla. Kakšne izkušnje ima s. Magdalena z Devico Marijo in z duhovnimi učinki Čudodelne svetinje nam bo povedala v okviru kateheze za bolnike in starejše. 

s. Meta Potočnik

Čudodelna svetinjaMarijine sestrebolniki

Pojdite in učite

VEČ ...|11. 6. 2023
Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

duhovnostmisijonukrajinamisijnrkemarijine sestremarta meškobarbara peterlinjožica sterle

Pojdite in učite

Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

VEČ ...|11. 6. 2023
Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

Jure Sešek

duhovnostmisijonukrajinamisijnrkemarijine sestremarta meškobarbara peterlinjožica sterle

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 10. 2022
Misijonska kateheza za bolnike

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

Misijonska kateheza za bolnike

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

duhovnostvzgojamisijonibolnikimolitevUkrajinaMarijine sestre

Radijska kateheza

Misijonska kateheza za bolnike

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

VEČ ...|15. 10. 2022
Misijonska kateheza za bolnike

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

Damijana Medved

duhovnostvzgojamisijonibolnikimolitevUkrajinaMarijine sestre

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 3. 2022
Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

duhovnostmisijonMarijine sestreUkrajinap. Janez SeverRusijaKongoMojca Karničnik

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

VEČ ...|6. 3. 2022
Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

Jure Sešek

duhovnostmisijonMarijine sestreUkrajinap. Janez SeverRusijaKongoMojca Karničnik

Moja zgodba

VEČ ...|6. 9. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 4. del

Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...

Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 4. del

Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...

spominMarijine sestreLeonarda RotRedovnice po drugi svetovni vojniRafaela Hajšek

Moja zgodba

Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 4. del
Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...
VEČ ...|6. 9. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 4. del
Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...

Jože Bartolj

spominMarijine sestreLeonarda RotRedovnice po drugi svetovni vojniRafaela Hajšek

Moja zgodba

VEČ ...|23. 8. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del

Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del

Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

spominMarijine sestres Leonarda RotRedovnice po drugi svetovni vojni

Moja zgodba

Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del
Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.
VEČ ...|23. 8. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del
Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

Jože Bartolj

spominMarijine sestres Leonarda RotRedovnice po drugi svetovni vojni

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|24. 6. 2025
Slovenska poštenost

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.

Slovenska poštenost

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovor

Program zadnjega tedna

VEČ ...|30. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 6. 2025
Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Robert Božič

kmetijstvonaravazakonodaja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|30. 6. 2025
Pesem ostane

Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.

Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.

Pesem ostane

Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.

Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|30. 6. 2025
Vaši glasbeni predlogi

Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Marija, Valerija, Anton, Silvo, Veronika, Marija, Pavle, Nedeljko, Jerneja in Milan. Prijetno poslušanje!

Vaši glasbeni predlogi

Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Marija, Valerija, Anton, Silvo, Veronika, Marija, Pavle, Nedeljko, Jerneja in Milan. Prijetno poslušanje!

Matjaž Merljak, Jakob Čuk

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2025
Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura