Pojdite in učite

VEČ ...|11. 6. 2023
Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

duhovnostmisijonukrajinamisijnrkemarijine sestremarta meškobarbara peterlinjožica sterle

Pojdite in učite

Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

VEČ ...|11. 6. 2023
Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

Jure Sešek

duhovnostmisijonukrajinamisijnrkemarijine sestremarta meškobarbara peterlinjožica sterle

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 10. 2022
Misijonska kateheza za bolnike

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

Misijonska kateheza za bolnike

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

duhovnostvzgojamisijonibolnikimolitevUkrajinaMarijine sestre

Radijska kateheza

Misijonska kateheza za bolnike

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

VEČ ...|15. 10. 2022
Misijonska kateheza za bolnike

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

Damijana Medved

duhovnostvzgojamisijonibolnikimolitevUkrajinaMarijine sestre

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 3. 2022
Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

duhovnostmisijonMarijine sestreUkrajinap. Janez SeverRusijaKongoMojca Karničnik

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

VEČ ...|6. 3. 2022
Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

Jure Sešek

duhovnostmisijonMarijine sestreUkrajinap. Janez SeverRusijaKongoMojca Karničnik

Moja zgodba

VEČ ...|6. 9. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 4. del

Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...

Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 4. del

Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...

spominMarijine sestreLeonarda RotRedovnice po drugi svetovni vojniRafaela Hajšek

Moja zgodba

Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 4. del
Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...
VEČ ...|6. 9. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 4. del
Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...

Jože Bartolj

spominMarijine sestreLeonarda RotRedovnice po drugi svetovni vojniRafaela Hajšek

Moja zgodba

VEČ ...|23. 8. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del

Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del

Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

spominMarijine sestres Leonarda RotRedovnice po drugi svetovni vojni

Moja zgodba

Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del
Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.
VEČ ...|23. 8. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del
Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

Jože Bartolj

spominMarijine sestres Leonarda RotRedovnice po drugi svetovni vojni

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2024
Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Šček Izidor

komentardružba

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Alen Salihović

Svpmklemen jakličustavasodiščepolitikavojnaukrajinarusijaevropska unija

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2024
Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmLjubljana FestivalKatja Bogovič

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin