Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.
Vedno znova z veseljem prebiramo pisma misijonarjev, ki živijo in delajo daleč od doma. Tokrat sta se oglasili s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji in s. Milena Zadravec iz Jordanije.
Slišali ste pismi s. Agate Kociper in Petra Opeke. V Amazonij in Madagaskarju so hvaležni za pomoč iz Slovenije in polni skrbi ob težkih razmerah.
Slišali ste pismi s. Agate Kociper in Petra Opeke. V Amazonij in Madagaskarju so hvaležni za pomoč iz Slovenije in polni skrbi ob težkih razmerah.
S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.
S. Zorica Blagotinšek se iz Senegala zahvaljuje za darove v akciji MIVA, s. Agata Kociper pa se je s pismom oglasila iz Amazonije.
Po ganljivi dobroti naših poslušalcev in uspehu Pustne Sobotne iskrice smo v naši otroški oddaji tokrat poklicali v Amazonijo, vprašali misijonarko s. Agato, koliko lepša bo zdaj prihodnost deklet v misijonskem centru in kaj njej pomeni tak dobrodelni uspeh. Z Melito Košir pa smo prelistali Mavrico in se zazrli v postni čas. Sobotna iskrica, ob devetih.
Po ganljivi dobroti naših poslušalcev in uspehu Pustne Sobotne iskrice smo v naši otroški oddaji tokrat poklicali v Amazonijo, vprašali misijonarko s. Agato, koliko lepša bo zdaj prihodnost deklet v misijonskem centru in kaj njej pomeni tak dobrodelni uspeh. Z Melito Košir pa smo prelistali Mavrico in se zazrli v postni čas. Sobotna iskrica, ob devetih.
Hvaležnost veje iz oddaje, v kateri se misijonarka s. Agata Kociper zahvali za darove za hrano deklet v Amazoniji.
Hvaležnost veje iz oddaje, v kateri se misijonarka s. Agata Kociper zahvali za darove za hrano deklet v Amazoniji.
Prisluhnite prvemu delu dobrodelne Pustne Sobotne iskrice, ki je nadvse uspešno pomgala Amazoniji.
Prisluhnite prvemu delu dobrodelne Pustne Sobotne iskrice, ki je nadvse uspešno pomgala Amazoniji.
Misijonarka s. Agata Kociper in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar sta predstavila potrebe misijona v Amazoniji in povabila k darovanju in zbiranju sredstev za dekleta v tamkajšnjem Socialnem centru.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.