Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Moja zgodba
V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov.
Moja zgodba
V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov.
Življenje išče pot
Ob vseh dobrodelnih in prostovoljskih akcijah se marsikomu postavljajo vprašanja kot npr. Zakaj trpijo nedolžni ljudje? Ali so naravne nesreče nekakšna božja kazen za grehe ljudi? O tem in o delovanju slovenske Karitas v teh težkih trenutkih nam je več povedal mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovensko karitas.
Življenje išče pot
Ob vseh dobrodelnih in prostovoljskih akcijah se marsikomu postavljajo vprašanja kot npr. Zakaj trpijo nedolžni ljudje? Ali so naravne nesreče nekakšna božja kazen za grehe ljudi? O tem in o delovanju slovenske Karitas v teh težkih trenutkih nam je več povedal mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovensko karitas.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.
Kmetijska oddaja
Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.
Kmetijska oddaja
Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.
Od slike do besede
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
Od slike do besede
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Komentar tedna
Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. junij 2025 ob 05-ih
Duhovna misel
Neuki mož je učitelja v svojem kraju vprašal, kako daleč so nebesa in kako daleč je do pekla. Učitelj mu je odgovoril: »Ne vem čisto ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za življenje
Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih?
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnika Alojza Ihana iz njegove zbirke Igralci pokra.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
Kako bo zakon o psihoterapiji, ki je trenutno v parlamentarnem postopku, vplival na dostopnost, kakovost in varnost psihoterapevtskih storitev v Sloveniji? Kdo bo smel izvajati psihoterapijo v zdravstvu in kako bo zagotovljeno varstvo pacientov? V oddaji Pogovor o smo ta in druga vprašanja zastavili sogovornikom v studiu: državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje Denisu Kordežu, direktorju ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Miranu Možini, klinični psihologinji Maši Naraločnik Sinur in podpredsedniku Zveze organizacij pacientov Slovenije Franciju Gerbcu.
Slovencem po svetu in domovini
80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.