Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 10. 2025
Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

kulturalikovna umetnostKatarina SilanJože BartoljAnina galerijaRogaška Slatina

Kulturni utrinki

Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

VEČ ...|1. 10. 2025
Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostKatarina SilanJože BartoljAnina galerijaRogaška Slatina

Naš pogled

VEČ ...|27. 8. 2024
Nekateri se za vedno zapišejo v zgodovino

Pobuda za postavitev obeležja v Boletovi rojstni in krstni župniji Knežak se je razvila v krogu njegovih prijateljev in v sodelovanju z Ognjiščem. Spomenik ni le priznanje Boletovim dosežkom, temveč spodbuda, da se tudi današnje generacije podajo na pot, ki jo je začrtal, in priložnost za opozorilo, da še naprej potrebujemo drznost in vizionarstvo v našem duhovnem delovanju. Bronasti kip, ki ga je ustvaril kipar Mirsad Begič, morda za koga navidez ni najbolj posrečen, a vseeno kaže pogled na človeka, ki je zrasel v kraškem okolju, kjer so burja, skala, bor in brin, in ki je bil tipičen Primorec, ki si je upal reči in kar je rekel, je naredil. Da bo njegov spomin živel še naprej pa si bomo prizadevali tudi njegovi duhovni nasledniki pri Založbi in Radiu Ognjišče.

Nekateri se za vedno zapišejo v zgodovino

Pobuda za postavitev obeležja v Boletovi rojstni in krstni župniji Knežak se je razvila v krogu njegovih prijateljev in v sodelovanju z Ognjiščem. Spomenik ni le priznanje Boletovim dosežkom, temveč spodbuda, da se tudi današnje generacije podajo na pot, ki jo je začrtal, in priložnost za opozorilo, da še naprej potrebujemo drznost in vizionarstvo v našem duhovnem delovanju. Bronasti kip, ki ga je ustvaril kipar Mirsad Begič, morda za koga navidez ni najbolj posrečen, a vseeno kaže pogled na človeka, ki je zrasel v kraškem okolju, kjer so burja, skala, bor in brin, in ki je bil tipičen Primorec, ki si je upal reči in kar je rekel, je naredil. Da bo njegov spomin živel še naprej pa si bomo prizadevali tudi njegovi duhovni nasledniki pri Založbi in Radiu Ognjišče.

komentarJože Bartolj

Naš pogled

Nekateri se za vedno zapišejo v zgodovino

Pobuda za postavitev obeležja v Boletovi rojstni in krstni župniji Knežak se je razvila v krogu njegovih prijateljev in v sodelovanju z Ognjiščem. Spomenik ni le priznanje Boletovim dosežkom, temveč spodbuda, da se tudi današnje generacije podajo na pot, ki jo je začrtal, in priložnost za opozorilo, da še naprej potrebujemo drznost in vizionarstvo v našem duhovnem delovanju. Bronasti kip, ki ga je ustvaril kipar Mirsad Begič, morda za koga navidez ni najbolj posrečen, a vseeno kaže pogled na človeka, ki je zrasel v kraškem okolju, kjer so burja, skala, bor in brin, in ki je bil tipičen Primorec, ki si je upal reči in kar je rekel, je naredil. Da bo njegov spomin živel še naprej pa si bomo prizadevali tudi njegovi duhovni nasledniki pri Založbi in Radiu Ognjišče.

VEČ ...|27. 8. 2024
Nekateri se za vedno zapišejo v zgodovino

Pobuda za postavitev obeležja v Boletovi rojstni in krstni župniji Knežak se je razvila v krogu njegovih prijateljev in v sodelovanju z Ognjiščem. Spomenik ni le priznanje Boletovim dosežkom, temveč spodbuda, da se tudi današnje generacije podajo na pot, ki jo je začrtal, in priložnost za opozorilo, da še naprej potrebujemo drznost in vizionarstvo v našem duhovnem delovanju. Bronasti kip, ki ga je ustvaril kipar Mirsad Begič, morda za koga navidez ni najbolj posrečen, a vseeno kaže pogled na človeka, ki je zrasel v kraškem okolju, kjer so burja, skala, bor in brin, in ki je bil tipičen Primorec, ki si je upal reči in kar je rekel, je naredil. Da bo njegov spomin živel še naprej pa si bomo prizadevali tudi njegovi duhovni nasledniki pri Založbi in Radiu Ognjišče.

Jože Bartolj

komentarJože Bartolj

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 11. 2023
Pogovor ob 29. letih oddaje Kulturni utrinki

Pogovor ob 29. letih oddaje Kulturni utrinki

kulturaKulturni utrinkiJože BartoljBlaž Lesnik

Kulturni utrinki

Pogovor ob 29. letih oddaje Kulturni utrinki
VEČ ...|28. 11. 2023
Pogovor ob 29. letih oddaje Kulturni utrinki

Jože Bartolj

kulturaKulturni utrinkiJože BartoljBlaž Lesnik

Naš pogled

VEČ ...|26. 9. 2023
Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

komentarJože Bartolj

Naš pogled

Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode
VEČ ...|26. 9. 2023
Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

Jože Bartolj

komentarJože Bartolj

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 3. 2022
Jože Bartolj o likovni razstavi Škofjeloški pasijon

Razstavo bodo odprli v petek 18. marca ob 19.h v Škofji Loki.

Jože Bartolj o likovni razstavi Škofjeloški pasijon

Razstavo bodo odprli v petek 18. marca ob 19.h v Škofji Loki.

kulturalikovna umetnostJože BartoljŠkofjeloški pasijon

Kulturni utrinki

Jože Bartolj o likovni razstavi Škofjeloški pasijon

Razstavo bodo odprli v petek 18. marca ob 19.h v Škofji Loki.

VEČ ...|16. 3. 2022
Jože Bartolj o likovni razstavi Škofjeloški pasijon

Razstavo bodo odprli v petek 18. marca ob 19.h v Škofji Loki.

Marjan Bunič

kulturalikovna umetnostJože BartoljŠkofjeloški pasijon

Naš pogled

VEČ ...|25. 1. 2022
Premiki naše zgodovine - To noč sem jo videl

Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …

Premiki naše zgodovine - To noč sem jo videl

Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …

komentarJože Bartolj

Naš pogled

Premiki naše zgodovine - To noč sem jo videl

Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …

VEČ ...|25. 1. 2022
Premiki naše zgodovine - To noč sem jo videl

Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …

Radio Ognjišče

komentarJože Bartolj

Naš pogled

VEČ ...|7. 9. 2021
Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

komentarJože Bartolj

Naš pogled

Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji
VEČ ...|7. 9. 2021
Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

Radio Ognjišče

komentarJože Bartolj

Naš pogled

VEČ ...|1. 6. 2021
30 letnica in protesti

To da imamo svojo državo nikakor ni samoumevno. Ni nam bila prinesena na pladnju ampak smo si jo morali izboriti. Za razliko od kar nekaj evropskih narodov, ki so se zlili z večjimi okoli sebe, smo Slovenci leta 1991 postali samostojni. 

30 letnica in protesti

To da imamo svojo državo nikakor ni samoumevno. Ni nam bila prinesena na pladnju ampak smo si jo morali izboriti. Za razliko od kar nekaj evropskih narodov, ki so se zlili z večjimi okoli sebe, smo Slovenci leta 1991 postali samostojni. 

komentarJože Bartolj

Naš pogled

30 letnica in protesti

To da imamo svojo državo nikakor ni samoumevno. Ni nam bila prinesena na pladnju ampak smo si jo morali izboriti. Za razliko od kar nekaj evropskih narodov, ki so se zlili z večjimi okoli sebe, smo Slovenci leta 1991 postali samostojni. 

VEČ ...|1. 6. 2021
30 letnica in protesti

To da imamo svojo državo nikakor ni samoumevno. Ni nam bila prinesena na pladnju ampak smo si jo morali izboriti. Za razliko od kar nekaj evropskih narodov, ki so se zlili z večjimi okoli sebe, smo Slovenci leta 1991 postali samostojni. 

Radio Ognjišče

komentarJože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Naš pogled

VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 10. 2025
Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Robert Božič

kmetijstvokumariceparacetamolIMKBTV

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|1. 11. 2025
Pred nedeljo Spomina vernih rajnih

V duhovnem večeru smo najprej zmolili 2. praznične večernice, po njih pa zapeli litanije vseh svetnikov in še lavretanske litanije, saj se na Marijo obračamo tudi z naslovom: kraljica vseh svetnikov. Za tem smo molili častitljivi del rožnega venca, ki smo ga namenili za vse drage rajne. Po rožnem vencu je sledil duhovni nagovor za Gospodov dan, ki ga je pripravil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Po govoru smo zmolili še en rožni venec za drage rajne.

Pred nedeljo Spomina vernih rajnih

V duhovnem večeru smo najprej zmolili 2. praznične večernice, po njih pa zapeli litanije vseh svetnikov in še lavretanske litanije, saj se na Marijo obračamo tudi z naslovom: kraljica vseh svetnikov. Za tem smo molili častitljivi del rožnega venca, ki smo ga namenili za vse drage rajne. Po rožnem vencu je sledil duhovni nagovor za Gospodov dan, ki ga je pripravil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Po govoru smo zmolili še en rožni venec za drage rajne.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Spominjamo se

VEČ ...|1. 11. 2025
Spominjamo se dne 1. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče