Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 1. 2019
V Bohinju razstava Valetina Hodnika - v Retečah koncert Bisernica - Umrl je Urban Koder

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, v petek, 11. januarja, ob 18. uri odpirajo razstavo slikarskih del VALENTINA HODNIKA (1896 – 1935) iz donacije Angele Hodnik. Avtor je slikal predvsem krajine s prevladujočimi gorskimi motivi v realističnem slogu. Njegov opus šteje okoli 230 del.V soboto 12. januarja ob 19.30 bo v Kulturnem domu Reteče pri Škofji Loki domači tamburaški orkester Bisernica KUD-a Janko Krmelj pripravil že 28 ponovoletni koncert na katerega so tudi letos povabili kar nekaj zanimivih glasbenikov. Nekaj več o tem nam je povedal organizator Janez Kermelj.V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder. Ustvaril je glasbo za več otroških in igranih radijskih iger, gledaliških predstav in celovečercev, podpisal je tudi mnogo šansonov.

V Bohinju razstava Valetina Hodnika - v Retečah koncert Bisernica - Umrl je Urban Koder

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, v petek, 11. januarja, ob 18. uri odpirajo razstavo slikarskih del VALENTINA HODNIKA (1896 – 1935) iz donacije Angele Hodnik. Avtor je slikal predvsem krajine s prevladujočimi gorskimi motivi v realističnem slogu. Njegov opus šteje okoli 230 del.V soboto 12. januarja ob 19.30 bo v Kulturnem domu Reteče pri Škofji Loki domači tamburaški orkester Bisernica KUD-a Janko Krmelj pripravil že 28 ponovoletni koncert na katerega so tudi letos povabili kar nekaj zanimivih glasbenikov. Nekaj več o tem nam je povedal organizator Janez Kermelj.V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder. Ustvaril je glasbo za več otroških in igranih radijskih iger, gledaliških predstav in celovečercev, podpisal je tudi mnogo šansonov.

kulturajanez kermeljurban kodervalentin hodnik

Kulturni utrinki

V Bohinju razstava Valetina Hodnika - v Retečah koncert Bisernica - Umrl je Urban Koder
V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, v petek, 11. januarja, ob 18. uri odpirajo razstavo slikarskih del VALENTINA HODNIKA (1896 – 1935) iz donacije Angele Hodnik. Avtor je slikal predvsem krajine s prevladujočimi gorskimi motivi v realističnem slogu. Njegov opus šteje okoli 230 del.V soboto 12. januarja ob 19.30 bo v Kulturnem domu Reteče pri Škofji Loki domači tamburaški orkester Bisernica KUD-a Janko Krmelj pripravil že 28 ponovoletni koncert na katerega so tudi letos povabili kar nekaj zanimivih glasbenikov. Nekaj več o tem nam je povedal organizator Janez Kermelj.V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder. Ustvaril je glasbo za več otroških in igranih radijskih iger, gledaliških predstav in celovečercev, podpisal je tudi mnogo šansonov.
VEČ ...|10. 1. 2019
V Bohinju razstava Valetina Hodnika - v Retečah koncert Bisernica - Umrl je Urban Koder
V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, v petek, 11. januarja, ob 18. uri odpirajo razstavo slikarskih del VALENTINA HODNIKA (1896 – 1935) iz donacije Angele Hodnik. Avtor je slikal predvsem krajine s prevladujočimi gorskimi motivi v realističnem slogu. Njegov opus šteje okoli 230 del.V soboto 12. januarja ob 19.30 bo v Kulturnem domu Reteče pri Škofji Loki domači tamburaški orkester Bisernica KUD-a Janko Krmelj pripravil že 28 ponovoletni koncert na katerega so tudi letos povabili kar nekaj zanimivih glasbenikov. Nekaj več o tem nam je povedal organizator Janez Kermelj.V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder. Ustvaril je glasbo za več otroških in igranih radijskih iger, gledaliških predstav in celovečercev, podpisal je tudi mnogo šansonov.

Jože Bartolj

kulturajanez kermeljurban kodervalentin hodnik

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Tone Gorjup

komentarpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|31. 7. 2020
Jernej Letnar Černič: Kriza

Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Kriza

Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

družbakoronaviruspolitika

Moja zgodba

VEČ ...|2. 8. 2020
Goli otok po 70. letih - Bernard Nežmah, Dean Komel

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu o Golem spominu na Goli otok in dr. Deanu Komelu, ki je pripravil razmišljanje Zakaj se ne bojimo več Golega otoka.

Goli otok po 70. letih - Bernard Nežmah, Dean Komel

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu o Golem spominu na Goli otok in dr. Deanu Komelu, ki je pripravil razmišljanje Zakaj se ne bojimo več Golega otoka.

Jože Bartolj

spominGoli otokBernard NežmahDean Komel

Sol in luč

VEČ ...|4. 8. 2020
Silva Matos: Izviri vedrine

Silva Matos, psihologinja in terapevtka, je svojo življenjsko pot posvetila odnosom in o tem piše tudi v svoji (že peti) knjigi Izviri vedrine, v kratkih poglavjih, ki sestavljajo nekakšen priročnik z osebno noto. Osebno izkušnjo pomeša z mnogimi izkušnjami drugih, ki so se je tako ali drugače dotaknili. Kakšna od njih se bo gotovo dotaknila tudi vas.

Silva Matos: Izviri vedrine

Silva Matos, psihologinja in terapevtka, je svojo življenjsko pot posvetila odnosom in o tem piše tudi v svoji (že peti) knjigi Izviri vedrine, v kratkih poglavjih, ki sestavljajo nekakšen priročnik z osebno noto. Osebno izkušnjo pomeša z mnogimi izkušnjami drugih, ki so se je tako ali drugače dotaknili. Kakšna od njih se bo gotovo dotaknila tudi vas.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|4. 8. 2020
Sadika. Posamična. Dragocena.

Odgovoril je: Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.(Mt 15, 13)

Sadika. Posamična. Dragocena.

Odgovoril je: Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.(Mt 15, 13)

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Sol in luč

VEČ ...|4. 8. 2020
Silva Matos: Izviri vedrine

Silva Matos, psihologinja in terapevtka, je svojo življenjsko pot posvetila odnosom in o tem piše tudi v svoji (že peti) knjigi Izviri vedrine, v kratkih poglavjih, ki sestavljajo nekakšen priročnik z osebno noto. Osebno izkušnjo pomeša z mnogimi izkušnjami drugih, ki so se je tako ali drugače dotaknili. Kakšna od njih se bo gotovo dotaknila tudi vas.

Silva Matos: Izviri vedrine

Silva Matos, psihologinja in terapevtka, je svojo življenjsko pot posvetila odnosom in o tem piše tudi v svoji (že peti) knjigi Izviri vedrine, v kratkih poglavjih, ki sestavljajo nekakšen priročnik z osebno noto. Osebno izkušnjo pomeša z mnogimi izkušnjami drugih, ki so se je tako ali drugače dotaknili. Kakšna od njih se bo gotovo dotaknila tudi vas.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 8. 2020
Jožica Ličen o pripravah na 26. likovno kolonijo Umetniki za Karitas

Jožica Ličen o pripravah na 26. likovno kolonijo Umetniki za Karitas

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitasJožica Ličen

Naš pogled

VEČ ...|4. 8. 2020
Beseda

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Beseda

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Marjan Bunič

duhovnostizobraževanjekomentar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo