Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Iz Betanije

VEČ ...|20. 5. 2019
Izhod iz odvisnosti

Dr. Verena in dr. Andrej Perko o alkoholizmu

Izhod iz odvisnosti

Dr. Verena in dr. Andrej Perko o alkoholizmu

družbaizobraževanje

Iz Betanije

Izhod iz odvisnosti
Dr. Verena in dr. Andrej Perko o alkoholizmu
VEČ ...|20. 5. 2019
Izhod iz odvisnosti
Dr. Verena in dr. Andrej Perko o alkoholizmu

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Za življenje

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.
VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mateja Subotičanec

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Ni meje za dobre ideje

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.
VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Svetovalnica

VEČ ...|13. 5. 2019
Kibernetska varnost

Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

Kibernetska varnost

Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

družbaizobraževanjesvetovanjepogovor

Svetovalnica

Kibernetska varnost
Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.
VEČ ...|13. 5. 2019
Kibernetska varnost
Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjesvetovanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Alen Salihović

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Naš gost

VEČ ...|11. 5. 2019
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji

Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji

pogovorizobraževanje

Naš gost

Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
VEČ ...|11. 5. 2019
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji

Mateja Subotičanec

pogovorizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih

Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih

Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.
VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.
VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipapežpogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 5. 2019
Izdelki iz ovčje volne

Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.

Izdelki iz ovčje volne

Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.

pogovorsvetovanjeizobraževanjenarava

Ni meje za dobre ideje

Izdelki iz ovčje volne
Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.
VEČ ...|9. 5. 2019
Izdelki iz ovčje volne
Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.

Nataša Ličen

pogovorsvetovanjeizobraževanjenarava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|6. 5. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj narediti iz pora, kako speči orehe (to so piškoti oz. sladica), kako pripraviti mlečni kruh, rižoto oz. juho iz belušev, pirih kruh z vinskim kamnom, zdrobove žličnike ... ste tokrat spraševali sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj narediti iz pora, kako speči orehe (to so piškoti oz. sladica), kako pripraviti mlečni kruh, rižoto oz. juho iz belušev, pirih kruh z vinskim kamnom, zdrobove žličnike ... ste tokrat spraševali sestro Nikolino.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kaj narediti iz pora, kako speči orehe (to so piškoti oz. sladica), kako pripraviti mlečni kruh, rižoto oz. juho iz belušev, pirih kruh z vinskim kamnom, zdrobove žličnike ... ste tokrat spraševali sestro Nikolino.
VEČ ...|6. 5. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kaj narediti iz pora, kako speči orehe (to so piškoti oz. sladica), kako pripraviti mlečni kruh, rižoto oz. juho iz belušev, pirih kruh z vinskim kamnom, zdrobove žličnike ... ste tokrat spraševali sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 5. 2019
Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia

Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.

Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia

Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.

kmetijstvoizobraževanjepolitika

Kmetijska oddaja

Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia
Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.
VEČ ...|5. 5. 2019
Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia
Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjepolitika

Doživetja narave

VEČ ...|3. 5. 2019
Zanimivosti nočnega neba

V Doživetjih narave smo odpihnili prah s stare Knjige prirode, ki je izšla pred 150 leti. Ker v mednarodnem letu astronomije praznujemo stoletje pod skupnim nebom, je bilo zanimivo slišati, kako so nekoč razlagali nebesne pojave. Skočili smo tudi v sedanjost in pokomentirali velik preboj znanstvenikov: prvo fotografijo črne luknje.

Zanimivosti nočnega neba

V Doživetjih narave smo odpihnili prah s stare Knjige prirode, ki je izšla pred 150 leti. Ker v mednarodnem letu astronomije praznujemo stoletje pod skupnim nebom, je bilo zanimivo slišati, kako so nekoč razlagali nebesne pojave. Skočili smo tudi v sedanjost in pokomentirali velik preboj znanstvenikov: prvo fotografijo črne luknje.

izobraževanjenarava

Doživetja narave

Zanimivosti nočnega neba
V Doživetjih narave smo odpihnili prah s stare Knjige prirode, ki je izšla pred 150 leti. Ker v mednarodnem letu astronomije praznujemo stoletje pod skupnim nebom, je bilo zanimivo slišati, kako so nekoč razlagali nebesne pojave. Skočili smo tudi v sedanjost in pokomentirali velik preboj znanstvenikov: prvo fotografijo črne luknje.
VEČ ...|3. 5. 2019
Zanimivosti nočnega neba
V Doživetjih narave smo odpihnili prah s stare Knjige prirode, ki je izšla pred 150 leti. Ker v mednarodnem letu astronomije praznujemo stoletje pod skupnim nebom, je bilo zanimivo slišati, kako so nekoč razlagali nebesne pojave. Skočili smo tudi v sedanjost in pokomentirali velik preboj znanstvenikov: prvo fotografijo črne luknje.

Blaž Lesnik

izobraževanjenarava

Via positiva

VEČ ...|2. 5. 2019
Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega

Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.

Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega

Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovor

Via positiva

Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega
Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.
VEČ ...|2. 5. 2019
Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega
Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 5. 2019
Inženirski dosežek

Inženir Marjan Pipenbaher je prejemnik nagrade Jožefa Mraka za inovativnost. Izjemen je njegov projekt mostu na Pelješac. Po vseh mednarodnih merilih se bo uvrščal med pet največjih ter projektantsko najzahtevnejših mostov v Evropi.

Inženirski dosežek

Inženir Marjan Pipenbaher je prejemnik nagrade Jožefa Mraka za inovativnost. Izjemen je njegov projekt mostu na Pelješac. Po vseh mednarodnih merilih se bo uvrščal med pet največjih ter projektantsko najzahtevnejših mostov v Evropi.

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Inženirski dosežek
Inženir Marjan Pipenbaher je prejemnik nagrade Jožefa Mraka za inovativnost. Izjemen je njegov projekt mostu na Pelješac. Po vseh mednarodnih merilih se bo uvrščal med pet največjih ter projektantsko najzahtevnejših mostov v Evropi.
VEČ ...|2. 5. 2019
Inženirski dosežek
Inženir Marjan Pipenbaher je prejemnik nagrade Jožefa Mraka za inovativnost. Izjemen je njegov projekt mostu na Pelješac. Po vseh mednarodnih merilih se bo uvrščal med pet največjih ter projektantsko najzahtevnejših mostov v Evropi.

Tanja Dominko

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Od slike do besede

VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma

Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma

Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

družbaizobraževanjepogovor

Od slike do besede

Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2019
Medicina sv. Hildegarde

Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

Medicina sv. Hildegarde

Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

svetovanjeizobraževanjeodnosizdravstvo

Svetovalnica

Medicina sv. Hildegarde
Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.
VEČ ...|30. 4. 2019
Medicina sv. Hildegarde
Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjeodnosizdravstvo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Kmetijska oddaja

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.
VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|28. 4. 2019
Dom sv. Katarine - Mengeš; Idrija

Sestre usmiljenke letos praznujejo 100. obletnico svoje province v Sloveniji. Gostja oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji je bila s. Polona Vidic, ki nam je predstavila poslanstvo Doma sv. Katarine. V drugem delu oddaje pa smo objavili pogovor o pripravah na praznovanje 50. obletnice posvetitve župnijske cerkve v Idriji.

Dom sv. Katarine - Mengeš; Idrija

Sestre usmiljenke letos praznujejo 100. obletnico svoje province v Sloveniji. Gostja oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji je bila s. Polona Vidic, ki nam je predstavila poslanstvo Doma sv. Katarine. V drugem delu oddaje pa smo objavili pogovor o pripravah na praznovanje 50. obletnice posvetitve župnijske cerkve v Idriji.

duhovnostizobraževanjevzgojaspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dom sv. Katarine - Mengeš; Idrija
Sestre usmiljenke letos praznujejo 100. obletnico svoje province v Sloveniji. Gostja oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji je bila s. Polona Vidic, ki nam je predstavila poslanstvo Doma sv. Katarine. V drugem delu oddaje pa smo objavili pogovor o pripravah na praznovanje 50. obletnice posvetitve župnijske cerkve v Idriji.
VEČ ...|28. 4. 2019
Dom sv. Katarine - Mengeš; Idrija
Sestre usmiljenke letos praznujejo 100. obletnico svoje province v Sloveniji. Gostja oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji je bila s. Polona Vidic, ki nam je predstavila poslanstvo Doma sv. Katarine. V drugem delu oddaje pa smo objavili pogovor o pripravah na praznovanje 50. obletnice posvetitve župnijske cerkve v Idriji.

Petra Stopar

duhovnostizobraževanjevzgojaspomin

Mladoskop

VEČ ...|26. 4. 2019
Karierna pot - Informativa 2019

V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

Karierna pot - Informativa 2019

V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

mladivzgojaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvo

Mladoskop

Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.
VEČ ...|26. 4. 2019
Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

Nataša Ličen

mladivzgojaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 4. 2019
Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko

Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko

Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

inovativnostizobraževanjepodjetnost

Ni meje za dobre ideje

Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko
Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.
VEČ ...|25. 4. 2019
Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko
Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjepodjetnost

Via positiva

VEČ ...|25. 4. 2019
Blagovna znamka naj bo iskrena

Mag. Nataša Mithans je strokovnjakinja za blagovno znamko delodajalca. Ima več kot desetletne izkušnje s področja poslovnega svetovanja, kalila se je v globalni svetovalni hiši A.T. Kearney in svetovala vodilnim podjetjem v Sloveniji in tujini. Govorili smo, zakaj je blagovna znamka pomembna, zakaj umetno ustvarjanje znamke in neiskrenost ne delujeta.

Blagovna znamka naj bo iskrena

Mag. Nataša Mithans je strokovnjakinja za blagovno znamko delodajalca. Ima več kot desetletne izkušnje s področja poslovnega svetovanja, kalila se je v globalni svetovalni hiši A.T. Kearney in svetovala vodilnim podjetjem v Sloveniji in tujini. Govorili smo, zakaj je blagovna znamka pomembna, zakaj umetno ustvarjanje znamke in neiskrenost ne delujeta.

družbaizobraževanjesvetovanjepodjetnost

Via positiva

Blagovna znamka naj bo iskrena
Mag. Nataša Mithans je strokovnjakinja za blagovno znamko delodajalca. Ima več kot desetletne izkušnje s področja poslovnega svetovanja, kalila se je v globalni svetovalni hiši A.T. Kearney in svetovala vodilnim podjetjem v Sloveniji in tujini. Govorili smo, zakaj je blagovna znamka pomembna, zakaj umetno ustvarjanje znamke in neiskrenost ne delujeta.
VEČ ...|25. 4. 2019
Blagovna znamka naj bo iskrena
Mag. Nataša Mithans je strokovnjakinja za blagovno znamko delodajalca. Ima več kot desetletne izkušnje s področja poslovnega svetovanja, kalila se je v globalni svetovalni hiši A.T. Kearney in svetovala vodilnim podjetjem v Sloveniji in tujini. Govorili smo, zakaj je blagovna znamka pomembna, zakaj umetno ustvarjanje znamke in neiskrenost ne delujeta.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjesvetovanjepodjetnost

Od slike do besede

VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare

Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Dan knjige in Shakespeare

Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Via positiva

Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

»To je bilo potovanje iz teme v luč«

Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Informativni prispevki

»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.
VEČ ...|18. 4. 2019
»To je bilo potovanje iz teme v luč«
Med sobotno vigilijo katehumeni po vsem svetu prejmejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Dva med njimi, ki sta zakramente prejela pred več desetletji, smo povprašali, kakšno spremembo je vera prinesla v njuno življenje.

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Ni meje za dobre ideje

Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Svetovalnica

VEČ ...|15. 4. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V ponedeljku velikega tedna je bila (v Svetovalnici) naša gostja sestra Nikolina. Odgovarjala je na vaša vprašanja: o pripravi potice iz pirine moke, pripravi hrena in orehov ter kuhanju suhega mesa, spraševali ste še o uporabi masla oz. margarine, kuhanju želodca in žolce ter o pecivu iz maka.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V ponedeljku velikega tedna je bila (v Svetovalnici) naša gostja sestra Nikolina. Odgovarjala je na vaša vprašanja: o pripravi potice iz pirine moke, pripravi hrena in orehov ter kuhanju suhega mesa, spraševali ste še o uporabi masla oz. margarine, kuhanju želodca in žolce ter o pecivu iz maka.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V ponedeljku velikega tedna je bila (v Svetovalnici) naša gostja sestra Nikolina. Odgovarjala je na vaša vprašanja: o pripravi potice iz pirine moke, pripravi hrena in orehov ter kuhanju suhega mesa, spraševali ste še o uporabi masla oz. margarine, kuhanju želodca in žolce ter o pecivu iz maka.
VEČ ...|15. 4. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V ponedeljku velikega tedna je bila (v Svetovalnici) naša gostja sestra Nikolina. Odgovarjala je na vaša vprašanja: o pripravi potice iz pirine moke, pripravi hrena in orehov ter kuhanju suhega mesa, spraševali ste še o uporabi masla oz. margarine, kuhanju želodca in žolce ter o pecivu iz maka.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 4. 2019
Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

kmetijstvoizobraževanjenarava

Kmetijska oddaja

Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!
V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.
VEČ ...|14. 4. 2019
Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!
V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenarava

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 4. 2019
Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...

V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...

V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...
V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.
VEČ ...|12. 4. 2019
Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...
V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.
VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Marjana Debevec

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 4. 2019
O problematiki dostopa do zemlje in poplavljanju reke Drave

V nedeljski kmetijski oddaji je odmevala zahteva kmetov iz Podravja, da se uvede ustrezne ukrepe proti poplavljanju reke Drave. Ustavili smo se tudi ob prvih odzivih na predloge sprememb zakonov zemljiške politike.

O problematiki dostopa do zemlje in poplavljanju reke Drave

V nedeljski kmetijski oddaji je odmevala zahteva kmetov iz Podravja, da se uvede ustrezne ukrepe proti poplavljanju reke Drave. Ustavili smo se tudi ob prvih odzivih na predloge sprememb zakonov zemljiške politike.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Kmetijska oddaja

O problematiki dostopa do zemlje in poplavljanju reke Drave
V nedeljski kmetijski oddaji je odmevala zahteva kmetov iz Podravja, da se uvede ustrezne ukrepe proti poplavljanju reke Drave. Ustavili smo se tudi ob prvih odzivih na predloge sprememb zakonov zemljiške politike.
VEČ ...|7. 4. 2019
O problematiki dostopa do zemlje in poplavljanju reke Drave
V nedeljski kmetijski oddaji je odmevala zahteva kmetov iz Podravja, da se uvede ustrezne ukrepe proti poplavljanju reke Drave. Ustavili smo se tudi ob prvih odzivih na predloge sprememb zakonov zemljiške politike.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Radijska kateheza

VEČ ...|6. 4. 2019
Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.

V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.

Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.

V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.

duhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.
VEČ ...|6. 4. 2019
Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.

Silvestra Sadar

duhovnostizobraževanje

Petkov večer

VEČ ...|5. 4. 2019
Turčija 2019

Spet podajamo na pot. Ko razmišljamo o koreninah krščanstva, nas misel najprej ponese v Sveto deželo. Toda tudi Turčija je zibelka naše vere in zato se odpravljamo tja.

Turčija 2019

Spet podajamo na pot. Ko razmišljamo o koreninah krščanstva, nas misel najprej ponese v Sveto deželo. Toda tudi Turčija je zibelka naše vere in zato se odpravljamo tja.

izobraževanjemladi

Petkov večer

Turčija 2019
Spet podajamo na pot. Ko razmišljamo o koreninah krščanstva, nas misel najprej ponese v Sveto deželo. Toda tudi Turčija je zibelka naše vere in zato se odpravljamo tja.
VEČ ...|5. 4. 2019
Turčija 2019
Spet podajamo na pot. Ko razmišljamo o koreninah krščanstva, nas misel najprej ponese v Sveto deželo. Toda tudi Turčija je zibelka naše vere in zato se odpravljamo tja.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjemladi

Via positiva

VEČ ...|4. 4. 2019
Obsedeni s kontrolo nas hromi

Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.

Obsedeni s kontrolo nas hromi

Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.

družbaizobraževanjemladiodnosipogovorvzgoja

Via positiva

Obsedeni s kontrolo nas hromi
Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.
VEČ ...|4. 4. 2019
Obsedeni s kontrolo nas hromi
Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosipogovorvzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 4. 2019
Smo do inovativnosti prijazna družba?

O družbi, prijazni do inovativnosti ali ne, smo vprašali Marjana Sedeja, direktorja Lekarn Ljubljana, ki pravi, da je to dokaj zmedeno področje. Slovenec vse oprosti, le uspeha ne, je bil njegov odgovor. V kratkem pogovoru pojasni, zakaj misli tako.

Smo do inovativnosti prijazna družba?

O družbi, prijazni do inovativnosti ali ne, smo vprašali Marjana Sedeja, direktorja Lekarn Ljubljana, ki pravi, da je to dokaj zmedeno področje. Slovenec vse oprosti, le uspeha ne, je bil njegov odgovor. V kratkem pogovoru pojasni, zakaj misli tako.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostposlovnost

Ni meje za dobre ideje

Smo do inovativnosti prijazna družba?
O družbi, prijazni do inovativnosti ali ne, smo vprašali Marjana Sedeja, direktorja Lekarn Ljubljana, ki pravi, da je to dokaj zmedeno področje. Slovenec vse oprosti, le uspeha ne, je bil njegov odgovor. V kratkem pogovoru pojasni, zakaj misli tako.
VEČ ...|4. 4. 2019
Smo do inovativnosti prijazna družba?
O družbi, prijazni do inovativnosti ali ne, smo vprašali Marjana Sedeja, direktorja Lekarn Ljubljana, ki pravi, da je to dokaj zmedeno področje. Slovenec vse oprosti, le uspeha ne, je bil njegov odgovor. V kratkem pogovoru pojasni, zakaj misli tako.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostposlovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji

Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.
VEČ ...|3. 4. 2019
Župan Ivanušič: Kmetje v Prekmurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Prekmurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do lani maja odštela skoraj 14 milijonov. Kot nam je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič si kmetje, prej kot nizke odškodnine želijo odstranitev panelne ograje.

Alen Salihović

mejaograjamigracijekmetjeizobraževanjeinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Informativni prispevki

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.
VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Alen Salihović

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2019
Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

družbainfoizobraževanjespominpolitikapogovorstane grandasfrjjanez drnovšekvolitve

Informativni prispevki

Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.
Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.
VEČ ...|2. 4. 2019
Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.
Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

Alen Salihović

družbainfoizobraževanjespominpolitikapogovorstane grandasfrjjanez drnovšekvolitve

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 4. 2019
Čebelarstvo

Za dober razvoj čebeljih družin je pomembna paša na zgodaj cvetočih rastlinah, pravi Aleš Bozovičar s čebelarske zveze Slovenije

Čebelarstvo

Za dober razvoj čebeljih družin je pomembna paša na zgodaj cvetočih rastlinah, pravi Aleš Bozovičar s čebelarske zveze Slovenije

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Čebelarstvo
Za dober razvoj čebeljih družin je pomembna paša na zgodaj cvetočih rastlinah, pravi Aleš Bozovičar s čebelarske zveze Slovenije
VEČ ...|2. 4. 2019
Čebelarstvo
Za dober razvoj čebeljih družin je pomembna paša na zgodaj cvetočih rastlinah, pravi Aleš Bozovičar s čebelarske zveze Slovenije

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|1. 4. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj je domač kruh trd, zakaj se pri peki sahar torte naredi klobuk, zakaj kvašeni žličniki upadejo, s kako toplo vodo se pere orehe in kako je s pranjem orehov ter o pripravi zelenjavnega zavitka smo govorili v tokratni oddaji.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj je domač kruh trd, zakaj se pri peki sahar torte naredi klobuk, zakaj kvašeni žličniki upadejo, s kako toplo vodo se pere orehe in kako je s pranjem orehov ter o pripravi zelenjavnega zavitka smo govorili v tokratni oddaji.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Zakaj je domač kruh trd, zakaj se pri peki sahar torte naredi klobuk, zakaj kvašeni žličniki upadejo, s kako toplo vodo se pere orehe in kako je s pranjem orehov ter o pripravi zelenjavnega zavitka smo govorili v tokratni oddaji.
VEČ ...|1. 4. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zakaj je domač kruh trd, zakaj se pri peki sahar torte naredi klobuk, zakaj kvašeni žličniki upadejo, s kako toplo vodo se pere orehe in kako je s pranjem orehov ter o pripravi zelenjavnega zavitka smo govorili v tokratni oddaji.

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Za življenje

VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Za življenje

Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?
VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Nataša Ličen

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Sobotna iskrica

VEČ ...|30. 3. 2019
Uganke in slonček Dumbo

Ob devetih se je začela naša otroška oddaja. Po dolgem času je zastavila nekaj ugank in izpolnila prav toliko glasbenih želja. Ustavila se je tudi pri vsebini nekaterih posebnih dni, ki so nas na začetku pomladi želeli opomniti na za življenje pomembne reči.

Uganke in slonček Dumbo

Ob devetih se je začela naša otroška oddaja. Po dolgem času je zastavila nekaj ugank in izpolnila prav toliko glasbenih želja. Ustavila se je tudi pri vsebini nekaterih posebnih dni, ki so nas na začetku pomladi želeli opomniti na za življenje pomembne reči.

izobraževanjemladiodnosiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Uganke in slonček Dumbo
Ob devetih se je začela naša otroška oddaja. Po dolgem času je zastavila nekaj ugank in izpolnila prav toliko glasbenih želja. Ustavila se je tudi pri vsebini nekaterih posebnih dni, ki so nas na začetku pomladi želeli opomniti na za življenje pomembne reči.
VEČ ...|30. 3. 2019
Uganke in slonček Dumbo
Ob devetih se je začela naša otroška oddaja. Po dolgem času je zastavila nekaj ugank in izpolnila prav toliko glasbenih želja. Ustavila se je tudi pri vsebini nekaterih posebnih dni, ki so nas na začetku pomladi želeli opomniti na za življenje pomembne reči.

Jure Sešek

izobraževanjemladiodnosiotrocivzgoja

Naš gost

VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Naš gost

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Tanja Dominko

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Iz Betanije

VEČ ...|29. 3. 2019
Bontonček

Irena Potočar Papež ve, da Janez zna, kar se Janezek nauči

Bontonček

Irena Potočar Papež ve, da Janez zna, kar se Janezek nauči

otrociizobraževanje

Iz Betanije

Bontonček
Irena Potočar Papež ve, da Janez zna, kar se Janezek nauči
VEČ ...|29. 3. 2019
Bontonček
Irena Potočar Papež ve, da Janez zna, kar se Janezek nauči

Mateja Subotičanec

otrociizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij

Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.
VEČ ...|29. 3. 2019
Napetosti po svetu, podnebne spremembe in revščina narekujejo tok migracij
Slovenska Karitas pripravlja v petek, 29. marca zadnjo okroglo mizo na temo »Kaj je dom?«, in sicer v Maribor na Strossmayerjevi 15. Na temo migracij in razvoja bodo govorili predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl, ter Branko Maček, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec, Jana Lampe in Saša Eržen.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Mladoskop

VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

Meja med svobodnim in sovražnim govorom

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja

Mladoskop

Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

Nataša Ličen

družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja

Via positiva

VEČ ...|28. 3. 2019
Martin Golob: Če živiš v Bogu, ga lahko oznanjuješ

Martin Golob, župnik v Srednji vasi v Bohinju je znan tudi kot vlogar, avtor kratkih videov o življenju duhovnika. Z njim smo se pogovarjali o sodobni vlogi župnika, o sodobnih pristopih oznanjanja Boga in njegovega nauka, kako na njegovo delo gledajo sobrati. Pravi: Oče mi večkrat reče, ja le od česa je pa župnik lahko zmatran, saj mu zjutraj ni treba v štalo? Martin Golob je odprt sogovornik, iskriv in živahen.

Martin Golob: Če živiš v Bogu, ga lahko oznanjuješ

Martin Golob, župnik v Srednji vasi v Bohinju je znan tudi kot vlogar, avtor kratkih videov o življenju duhovnika. Z njim smo se pogovarjali o sodobni vlogi župnika, o sodobnih pristopih oznanjanja Boga in njegovega nauka, kako na njegovo delo gledajo sobrati. Pravi: Oče mi večkrat reče, ja le od česa je pa župnik lahko zmatran, saj mu zjutraj ni treba v štalo? Martin Golob je odprt sogovornik, iskriv in živahen.

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjeduhovnost

Via positiva

Martin Golob: Če živiš v Bogu, ga lahko oznanjuješ
Martin Golob, župnik v Srednji vasi v Bohinju je znan tudi kot vlogar, avtor kratkih videov o življenju duhovnika. Z njim smo se pogovarjali o sodobni vlogi župnika, o sodobnih pristopih oznanjanja Boga in njegovega nauka, kako na njegovo delo gledajo sobrati. Pravi: Oče mi večkrat reče, ja le od česa je pa župnik lahko zmatran, saj mu zjutraj ni treba v štalo? Martin Golob je odprt sogovornik, iskriv in živahen.
VEČ ...|28. 3. 2019
Martin Golob: Če živiš v Bogu, ga lahko oznanjuješ
Martin Golob, župnik v Srednji vasi v Bohinju je znan tudi kot vlogar, avtor kratkih videov o življenju duhovnika. Z njim smo se pogovarjali o sodobni vlogi župnika, o sodobnih pristopih oznanjanja Boga in njegovega nauka, kako na njegovo delo gledajo sobrati. Pravi: Oče mi večkrat reče, ja le od česa je pa župnik lahko zmatran, saj mu zjutraj ni treba v štalo? Martin Golob je odprt sogovornik, iskriv in živahen.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjeduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Pogovor o

VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Tone Gorjup

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2019
O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

Jože Bartolj

Janez JocifCappella Carniola

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2019
Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija