Mladoskop
V oddaji smo ujeli poletni mladostniški utrip, z utrinki skavtskega tabora za popotnike in popotnice, posnela jih je Maja Morela, ter se v nadaljevanju ustavili na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra, pogovarjali smo se z dirigentko in umetniško vodjo Živo Ploj Peršuh.
Mladoskop
V oddaji smo ujeli poletni mladostniški utrip, z utrinki skavtskega tabora za popotnike in popotnice, posnela jih je Maja Morela, ter se v nadaljevanju ustavili na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra, pogovarjali smo se z dirigentko in umetniško vodjo Živo Ploj Peršuh.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Za življenje
Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase.
Za življenje
Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Ni meje za dobre ideje
S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije.
Ni meje za dobre ideje
S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije.
Ni meje za dobre ideje
Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg.
Ni meje za dobre ideje
Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika.
Duhovna misel
Rekel jim je: “Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev” (Lukov evangelij 10, 2).
Naš pogled
“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.
Glasbeni medgeneracijski večer
V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.
Naš gost
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. september 2023 ob 05-ih
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.
S svetnikom na ti
Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.