Naš gost

VEČ ...|16. 10. 2021
s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

spominživljenjeMadagaskarmisijonis. Marjeta Zanjkovičdružbaduhovnostizobraževanje

Naš gost

s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

VEČ ...|16. 10. 2021
s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

Jure Sešek

spominživljenjeMadagaskarmisijonis. Marjeta Zanjkovičdružbaduhovnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 10. 2021
Na sejmu Narava zdravje polno dobrih idej

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej

Na sejmu Narava zdravje polno dobrih idej

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Na sejmu Narava zdravje polno dobrih idej

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej

VEČ ...|14. 10. 2021
Na sejmu Narava zdravje polno dobrih idej

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Iz Betanije

VEČ ...|8. 10. 2021
V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

vzgojaodnosipedagoško deloizobraževanjesrednja šoladkps

Iz Betanije

V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

VEČ ...|8. 10. 2021
V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosipedagoško deloizobraževanjesrednja šoladkps

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 10. 2021
Pridelave ameriškega slamnika

V rubriki Ni meje za dobre ideje je Božica Kerin opisala svojo pot pridelave ameriškega slamnika in različnih proizvodov.

Pridelave ameriškega slamnika

V rubriki Ni meje za dobre ideje je Božica Kerin opisala svojo pot pridelave ameriškega slamnika in različnih proizvodov.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Pridelave ameriškega slamnika

V rubriki Ni meje za dobre ideje je Božica Kerin opisala svojo pot pridelave ameriškega slamnika in različnih proizvodov.

VEČ ...|7. 10. 2021
Pridelave ameriškega slamnika

V rubriki Ni meje za dobre ideje je Božica Kerin opisala svojo pot pridelave ameriškega slamnika in različnih proizvodov.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Via positiva

VEČ ...|7. 10. 2021
Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

družbaizobraževanjesvetovanjepogovorodnosi

Via positiva

Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

VEČ ...|7. 10. 2021
Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjesvetovanjepogovorodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|6. 10. 2021
Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

vzgojapedagoško delosrednja šolaodnosiizobraževanje

Iz Betanije

Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

VEČ ...|6. 10. 2021
Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

Blaž Lesnik

vzgojapedagoško delosrednja šolaodnosiizobraževanje

Sol in luč

VEČ ...|5. 10. 2021
Frekvenca planeta Zemlja

Planet, na katerem živimo, nenehno brunda. Slišimo ga sicer ne, ker brunda prenizko, da bi ga lahko zaznali z ušesi. Ali in kako pa vpliva na človeka, v tokratni oddaji Sol in luč.

Frekvenca planeta Zemlja

Planet, na katerem živimo, nenehno brunda. Slišimo ga sicer ne, ker brunda prenizko, da bi ga lahko zaznali z ušesi. Ali in kako pa vpliva na človeka, v tokratni oddaji Sol in luč.

duhovnostglasbaizobraževanje

Sol in luč

Frekvenca planeta Zemlja

Planet, na katerem živimo, nenehno brunda. Slišimo ga sicer ne, ker brunda prenizko, da bi ga lahko zaznali z ušesi. Ali in kako pa vpliva na človeka, v tokratni oddaji Sol in luč.

VEČ ...|5. 10. 2021
Frekvenca planeta Zemlja

Planet, na katerem živimo, nenehno brunda. Slišimo ga sicer ne, ker brunda prenizko, da bi ga lahko zaznali z ušesi. Ali in kako pa vpliva na človeka, v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostglasbaizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 9. 2021
Prostor zaznavamo z vsemi čutili

Neža Močnik prihaja iz podjetja Velux. Na festivalu Odprte hiše Slovenije je opisala najnovejše inovacije kakovostnih oken, ki so že na trgu, in razvoj novih tehnologij, ki mislijo in delujejo namesto nas, uravnavajo kakovost zraka, čim bolj optimalno svetlobo ter temperaturo v prostoru.  

Prostor zaznavamo z vsemi čutili

Neža Močnik prihaja iz podjetja Velux. Na festivalu Odprte hiše Slovenije je opisala najnovejše inovacije kakovostnih oken, ki so že na trgu, in razvoj novih tehnologij, ki mislijo in delujejo namesto nas, uravnavajo kakovost zraka, čim bolj optimalno svetlobo ter temperaturo v prostoru.  

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Prostor zaznavamo z vsemi čutili

Neža Močnik prihaja iz podjetja Velux. Na festivalu Odprte hiše Slovenije je opisala najnovejše inovacije kakovostnih oken, ki so že na trgu, in razvoj novih tehnologij, ki mislijo in delujejo namesto nas, uravnavajo kakovost zraka, čim bolj optimalno svetlobo ter temperaturo v prostoru.  

VEČ ...|30. 9. 2021
Prostor zaznavamo z vsemi čutili

Neža Močnik prihaja iz podjetja Velux. Na festivalu Odprte hiše Slovenije je opisala najnovejše inovacije kakovostnih oken, ki so že na trgu, in razvoj novih tehnologij, ki mislijo in delujejo namesto nas, uravnavajo kakovost zraka, čim bolj optimalno svetlobo ter temperaturo v prostoru.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Za življenje

VEČ ...|25. 9. 2021
Roman Globokar: šola v digitalni dobi

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

Roman Globokar: šola v digitalni dobi

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

vzgojaduhovnostšolaspletizobraževanjeotrocimladi

Za življenje

Roman Globokar: šola v digitalni dobi

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

VEČ ...|25. 9. 2021
Roman Globokar: šola v digitalni dobi

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostšolaspletizobraževanjeotrocimladi

Svetovalnica

VEČ ...|24. 9. 2021
Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

svetovanještudentišolabivanještudijizobraževanje

Svetovalnica

Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

VEČ ...|24. 9. 2021
Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

Tanja Dominko

svetovanještudentišolabivanještudijizobraževanje

Iz Betanije

VEČ ...|24. 9. 2021
Poslanstvo učitelja

Osnovnošolska učiteljica slovenskega jezika Alenka Brovč je z nami delila nekaj misli o tem kako vidi svoje poslanstvo.

Poslanstvo učitelja

Osnovnošolska učiteljica slovenskega jezika Alenka Brovč je z nami delila nekaj misli o tem kako vidi svoje poslanstvo.

poklicizobraževanje

Iz Betanije

Poslanstvo učitelja

Osnovnošolska učiteljica slovenskega jezika Alenka Brovč je z nami delila nekaj misli o tem kako vidi svoje poslanstvo.

VEČ ...|24. 9. 2021
Poslanstvo učitelja

Osnovnošolska učiteljica slovenskega jezika Alenka Brovč je z nami delila nekaj misli o tem kako vidi svoje poslanstvo.

Mateja Subotičanec

poklicizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 9. 2021
Odprte hiše Slovenije

Odprte hiše so preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev.
Festival “Odprte hiše Slovenije” vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora. Pogovarjali smo se v vodjo Lenko Kavčič, arhitektko in direktorico festivala. 

Odprte hiše Slovenije

Odprte hiše so preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev.
Festival “Odprte hiše Slovenije” vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora. Pogovarjali smo se v vodjo Lenko Kavčič, arhitektko in direktorico festivala. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Odprte hiše Slovenije

Odprte hiše so preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev.
Festival “Odprte hiše Slovenije” vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora. Pogovarjali smo se v vodjo Lenko Kavčič, arhitektko in direktorico festivala. 

VEČ ...|23. 9. 2021
Odprte hiše Slovenije

Odprte hiše so preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev.
Festival “Odprte hiše Slovenije” vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora. Pogovarjali smo se v vodjo Lenko Kavčič, arhitektko in direktorico festivala. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Pogovor o

VEČ ...|22. 9. 2021
Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

politikaživljenjeizobraževanje

Pogovor o

Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

VEČ ...|22. 9. 2021
Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

Radio Ognjišče

politikaživljenjeizobraževanje

Doživetja narave

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Doživetja narave

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Blaž Lesnik

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 9. 2021
Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

izobraževanjepodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

VEČ ...|16. 9. 2021
Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružba

Via positiva

VEČ ...|16. 9. 2021
Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanje

Via positiva

Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

VEČ ...|16. 9. 2021
Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

Nataša Ličen

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 9. 2021
Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

svetovanjeizobraževanjezdravstvodružba

Svetovalnica

Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

VEČ ...|14. 9. 2021
Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjezdravstvodružba

Doživetja narave

VEČ ...|10. 9. 2021
Pod objem gora z Urošem Kuzmanom

Tokrat je bil naš gost profesor Uroš Kuzman, doktor matematike, stand up komik in planinec. V objem gora smo se odpravili z dobro glasbo, znanjem in dvema nagradnima vprašanjema.

Pod objem gora z Urošem Kuzmanom

Tokrat je bil naš gost profesor Uroš Kuzman, doktor matematike, stand up komik in planinec. V objem gora smo se odpravili z dobro glasbo, znanjem in dvema nagradnima vprašanjema.

naravaplaninstvomladi in goreizobraževanjeglasbamladi

Doživetja narave

Pod objem gora z Urošem Kuzmanom

Tokrat je bil naš gost profesor Uroš Kuzman, doktor matematike, stand up komik in planinec. V objem gora smo se odpravili z dobro glasbo, znanjem in dvema nagradnima vprašanjema.

VEČ ...|10. 9. 2021
Pod objem gora z Urošem Kuzmanom

Tokrat je bil naš gost profesor Uroš Kuzman, doktor matematike, stand up komik in planinec. V objem gora smo se odpravili z dobro glasbo, znanjem in dvema nagradnima vprašanjema.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvomladi in goreizobraževanjeglasbamladi

Via positiva

VEČ ...|9. 9. 2021
Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

VEČ ...|9. 9. 2021
Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|9. 9. 2021
Zoisove štipendije in študij v tujini

V Svetovalnici so nekaj koristnih in pomembnih informacij dobili šolarji- tako dijaki kot študenti. Posvetili smo jo namreč štipendijam različnih vrst. V našem studiu smo gostili Katjo Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura.

Zoisove štipendije in študij v tujini

V Svetovalnici so nekaj koristnih in pomembnih informacij dobili šolarji- tako dijaki kot študenti. Posvetili smo jo namreč štipendijam različnih vrst. V našem studiu smo gostili Katjo Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura.

svetovanjeizobraževanjemladidružba

Svetovalnica

Zoisove štipendije in študij v tujini

V Svetovalnici so nekaj koristnih in pomembnih informacij dobili šolarji- tako dijaki kot študenti. Posvetili smo jo namreč štipendijam različnih vrst. V našem studiu smo gostili Katjo Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura.

VEČ ...|9. 9. 2021
Zoisove štipendije in študij v tujini

V Svetovalnici so nekaj koristnih in pomembnih informacij dobili šolarji- tako dijaki kot študenti. Posvetili smo jo namreč štipendijam različnih vrst. V našem studiu smo gostili Katjo Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjemladidružba

Radijska kateheza

VEČ ...|4. 9. 2021
Kako izkusiti Boga pri verouku?

Kako posredovati vero, če pa Boga ne vidimo, se bomo vprašali ob začetku veroučnega leta. Poučevanje in znanje ne zadoščata, potrebno je izkustvo, ki upošteva človekovo intelektualno, čustveno in telesno komponento. Nekatere metode, med njimi tudi igro vlog, različne skupinske interakcije, risanje, telesno izražanje, ples je predstavila doc. dr. Iva Nežič Glavica s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo pri Teološki fakulteti univerze v Ljubljani. 

Kako izkusiti Boga pri verouku?

Kako posredovati vero, če pa Boga ne vidimo, se bomo vprašali ob začetku veroučnega leta. Poučevanje in znanje ne zadoščata, potrebno je izkustvo, ki upošteva človekovo intelektualno, čustveno in telesno komponento. Nekatere metode, med njimi tudi igro vlog, različne skupinske interakcije, risanje, telesno izražanje, ples je predstavila doc. dr. Iva Nežič Glavica s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo pri Teološki fakulteti univerze v Ljubljani. 

duhovnostvzgojaizobraževanjeotroci

Radijska kateheza

Kako izkusiti Boga pri verouku?

Kako posredovati vero, če pa Boga ne vidimo, se bomo vprašali ob začetku veroučnega leta. Poučevanje in znanje ne zadoščata, potrebno je izkustvo, ki upošteva človekovo intelektualno, čustveno in telesno komponento. Nekatere metode, med njimi tudi igro vlog, različne skupinske interakcije, risanje, telesno izražanje, ples je predstavila doc. dr. Iva Nežič Glavica s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo pri Teološki fakulteti univerze v Ljubljani. 

VEČ ...|4. 9. 2021
Kako izkusiti Boga pri verouku?

Kako posredovati vero, če pa Boga ne vidimo, se bomo vprašali ob začetku veroučnega leta. Poučevanje in znanje ne zadoščata, potrebno je izkustvo, ki upošteva človekovo intelektualno, čustveno in telesno komponento. Nekatere metode, med njimi tudi igro vlog, različne skupinske interakcije, risanje, telesno izražanje, ples je predstavila doc. dr. Iva Nežič Glavica s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo pri Teološki fakulteti univerze v Ljubljani. 

Silvestra Sadardoc. dr. Iva Glavica Nežič

duhovnostvzgojaizobraževanjeotroci

Via positiva

VEČ ...|2. 9. 2021
Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

VEČ ...|2. 9. 2021
Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|1. 9. 2021
Začetek dober, vse dobro!

Začetek šolskega leta je svojevrsten izziv, za starše, učitelje in otroke. Nekaj o dobrem začetku nam bo povedal terapevt Miha Ruparčič.
 

Začetek dober, vse dobro!

Začetek šolskega leta je svojevrsten izziv, za starše, učitelje in otroke. Nekaj o dobrem začetku nam bo povedal terapevt Miha Ruparčič.
 

duhovnostsvetovanješolstvoizobraževanje

Iz Betanije

Začetek dober, vse dobro!

Začetek šolskega leta je svojevrsten izziv, za starše, učitelje in otroke. Nekaj o dobrem začetku nam bo povedal terapevt Miha Ruparčič.
 

VEČ ...|1. 9. 2021
Začetek dober, vse dobro!

Začetek šolskega leta je svojevrsten izziv, za starše, učitelje in otroke. Nekaj o dobrem začetku nam bo povedal terapevt Miha Ruparčič.
 

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanješolstvoizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 8. 2021
Bokashi Organko

Bokashi Organko je kompostnik za organske odpadke, ki zmanjša neprijetnosti ob zbiranju odpadkov. Inovativi kompostnik podjetja Skaza omogoči, da hrana fermentira, ne gnije. Kot stranski produkt nastane prvovrstna osnova za kompost, s katero lahko nahranimo svoj vrt. Pogovarjali smo se z direktorjem Družinskega podjetja Plastika Skaza, dr. Robertom Agničem

Bokashi Organko

Bokashi Organko je kompostnik za organske odpadke, ki zmanjša neprijetnosti ob zbiranju odpadkov. Inovativi kompostnik podjetja Skaza omogoči, da hrana fermentira, ne gnije. Kot stranski produkt nastane prvovrstna osnova za kompost, s katero lahko nahranimo svoj vrt. Pogovarjali smo se z direktorjem Družinskega podjetja Plastika Skaza, dr. Robertom Agničem

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Bokashi Organko

Bokashi Organko je kompostnik za organske odpadke, ki zmanjša neprijetnosti ob zbiranju odpadkov. Inovativi kompostnik podjetja Skaza omogoči, da hrana fermentira, ne gnije. Kot stranski produkt nastane prvovrstna osnova za kompost, s katero lahko nahranimo svoj vrt. Pogovarjali smo se z direktorjem Družinskega podjetja Plastika Skaza, dr. Robertom Agničem

VEČ ...|26. 8. 2021
Bokashi Organko

Bokashi Organko je kompostnik za organske odpadke, ki zmanjša neprijetnosti ob zbiranju odpadkov. Inovativi kompostnik podjetja Skaza omogoči, da hrana fermentira, ne gnije. Kot stranski produkt nastane prvovrstna osnova za kompost, s katero lahko nahranimo svoj vrt. Pogovarjali smo se z direktorjem Družinskega podjetja Plastika Skaza, dr. Robertom Agničem

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Via positiva

VEČ ...|26. 8. 2021
Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

družbapogovorodnosisvetovanjeizobraževanje

Via positiva

Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

VEČ ...|26. 8. 2021
Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

Nataša Ličen

družbapogovorodnosisvetovanjeizobraževanje

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 8. 2021
Utrip dneva dne 23. 8.

  • Prvi dan plačljivega hitrega testiranja na covid nekaj zmede, nekateri brez potrdil, da bi se lahko brezplačno testirali.
  • Pred začetkom šolskega leta ostre besede na račun ministrice, ta zaradi covida odgovarja pisno: Grožnjam ne bom podlegla.
  • Štuhec: Od treh totalitarizmov se spominjamo le dveh, o tretjem molčimo in ga zanikamo.
  • Zahod pospešuje evakuacije iz Afganistana, na kabulskem letališču nove smrtne žrtve.
  • Sedem let po ruski priključitvi Krima v Kijevu ustanovljeno mednarodno posvetovalno telo.
  • Slovenska karitas že 16. leto zbira sredstva za humanitarno in razvojno pomoč najrevnejšim v Afriki.
  • ŠPORT: Roglič povečal prednost na dirki po Španiji.
  • VREME: Jutri dokaj sončno, popoldne možne plohe in posamezne nevihte.

Utrip dneva dne 23. 8.

  • Prvi dan plačljivega hitrega testiranja na covid nekaj zmede, nekateri brez potrdil, da bi se lahko brezplačno testirali.
  • Pred začetkom šolskega leta ostre besede na račun ministrice, ta zaradi covida odgovarja pisno: Grožnjam ne bom podlegla.
  • Štuhec: Od treh totalitarizmov se spominjamo le dveh, o tretjem molčimo in ga zanikamo.
  • Zahod pospešuje evakuacije iz Afganistana, na kabulskem letališču nove smrtne žrtve.
  • Sedem let po ruski priključitvi Krima v Kijevu ustanovljeno mednarodno posvetovalno telo.
  • Slovenska karitas že 16. leto zbira sredstva za humanitarno in razvojno pomoč najrevnejšim v Afriki.
  • ŠPORT: Roglič povečal prednost na dirki po Španiji.
  • VREME: Jutri dokaj sončno, popoldne možne plohe in posamezne nevihte.

infonovicesvetslovenijakoronavirusizobraževanjekaritas

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 23. 8.
  • Prvi dan plačljivega hitrega testiranja na covid nekaj zmede, nekateri brez potrdil, da bi se lahko brezplačno testirali.
  • Pred začetkom šolskega leta ostre besede na račun ministrice, ta zaradi covida odgovarja pisno: Grožnjam ne bom podlegla.
  • Štuhec: Od treh totalitarizmov se spominjamo le dveh, o tretjem molčimo in ga zanikamo.
  • Zahod pospešuje evakuacije iz Afganistana, na kabulskem letališču nove smrtne žrtve.
  • Sedem let po ruski priključitvi Krima v Kijevu ustanovljeno mednarodno posvetovalno telo.
  • Slovenska karitas že 16. leto zbira sredstva za humanitarno in razvojno pomoč najrevnejšim v Afriki.
  • ŠPORT: Roglič povečal prednost na dirki po Španiji.
  • VREME: Jutri dokaj sončno, popoldne možne plohe in posamezne nevihte.
VEČ ...|23. 8. 2021
Utrip dneva dne 23. 8.
  • Prvi dan plačljivega hitrega testiranja na covid nekaj zmede, nekateri brez potrdil, da bi se lahko brezplačno testirali.
  • Pred začetkom šolskega leta ostre besede na račun ministrice, ta zaradi covida odgovarja pisno: Grožnjam ne bom podlegla.
  • Štuhec: Od treh totalitarizmov se spominjamo le dveh, o tretjem molčimo in ga zanikamo.
  • Zahod pospešuje evakuacije iz Afganistana, na kabulskem letališču nove smrtne žrtve.
  • Sedem let po ruski priključitvi Krima v Kijevu ustanovljeno mednarodno posvetovalno telo.
  • Slovenska karitas že 16. leto zbira sredstva za humanitarno in razvojno pomoč najrevnejšim v Afriki.
  • ŠPORT: Roglič povečal prednost na dirki po Španiji.
  • VREME: Jutri dokaj sončno, popoldne možne plohe in posamezne nevihte.

Radio Ognjišče

infonovicesvetslovenijakoronavirusizobraževanjekaritas

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 8. 2021
Pasja vila

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

Pasja vila

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

izobraževanjepodjetništvoživali

Ni meje za dobre ideje

Pasja vila

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

VEČ ...|12. 8. 2021
Pasja vila

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvoživali

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 8. 2021
Olimpijska plakatna promenada

Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu. 

Olimpijska plakatna promenada

Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbašport

Ni meje za dobre ideje

Olimpijska plakatna promenada

Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu. 

VEČ ...|5. 8. 2021
Olimpijska plakatna promenada

Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbašport

Via positiva

VEČ ...|5. 8. 2021
Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

družbasvetovanjepogovorodnosimladiizobraževanje

Via positiva

Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

VEČ ...|5. 8. 2021
Sredstvo proti demenci je lahko tudi učenje osnov programiranja

Prof. dr. Iztok Fajfar na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poučuje programiranje. Zavzema se za uvedbo pouka osnov programiranja v osnovnih šolah. Deluje tudi pri Modri akademiji. Morda to zavede, da je nerazumno zazrt v digitalni svet, ravno nasprotno, dr. Fajfar bi rad, da računalnik razumemo kot orodje in se znebimo abstraktnega strahu. Programiranje je jezik, s katerim računalniku povemo, kaj želimo od njega. S programiranjem lahko učinkovito treniramo možgane. Najboljše učenje je skozi igro.  

Nataša Ličen

družbasvetovanjepogovorodnosimladiizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Mladoskop

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Nataša Ličen

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 7. 2021
Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

izobraževanjepodjetništvosvetovanježivali

Ni meje za dobre ideje

Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

VEČ ...|29. 7. 2021
Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvosvetovanježivali

Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Via positiva

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Za sožitje

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Za sožitje

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 7. 2021
Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

VEČ ...|22. 7. 2021
Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Via positiva

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|20. 7. 2021
Moja Skrivnost, Francesco Petrarca

Moja Skrivnost, Francesco Petrarca

izobraževanje

Od slike do besede

Moja Skrivnost, Francesco Petrarca
VEČ ...|20. 7. 2021
Moja Skrivnost, Francesco Petrarca

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Globine

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Globine

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Svetovalnica

VEČ ...|9. 7. 2021
Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

svetovanjezdravjeizobraževanjekoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

VEČ ...|9. 7. 2021
Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

Tanja Dominko

svetovanjezdravjeizobraževanjekoronaviruszdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 7. 2021
Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

VEČ ...|8. 7. 2021
Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|6. 7. 2021
Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

izobraževanjekulturapogovor

Od slike do besede

Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

VEČ ...|6. 7. 2021
Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturapogovor

Mladoskop

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Ni meje za dobre ideje

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Via positiva

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Radio Ognjišče

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2021
Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

infoizobraževanje

Informativni prispevki

Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

VEČ ...|25. 6. 2021
Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

Radio Ognjišče

infoizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|25. 6. 2021
Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

komentarvzgojadružbaizobraževanjeSlovenija

Komentar tedna

Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

VEČ ...|25. 6. 2021
Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

Helena Kregar

komentarvzgojadružbaizobraževanjeSlovenija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 6. 2021
30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

družbaizobraževanjepogovor

Ni meje za dobre ideje

30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

VEČ ...|24. 6. 2021
30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovor

Od slike do besede

VEČ ...|15. 6. 2021
Dostojevski in jaz, Neža Zajc

Od slike do besede

Dostojevski in jaz, Neža Zajc
VEČ ...|15. 6. 2021

Za življenje

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Za življenje

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Nataša Ličen

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|4. 6. 2021
Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

mladidružbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Mladoskop

Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

VEČ ...|4. 6. 2021
Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Nataša Ličen

mladidružbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2021
O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

svetovanjeduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

VEČ ...|3. 6. 2021
O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

Blaž Lesnik

svetovanjeduhovnostizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|1. 6. 2021
Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

duhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

VEČ ...|1. 6. 2021
Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Minute za Sveto pismo

VEČ ...|30. 5. 2021
Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

odnosiduhovnostizobraževanje

Minute za Sveto pismo

Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

VEČ ...|30. 5. 2021
Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

Mateja Subotičanec

odnosiduhovnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

VEČ ...|27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Via positiva

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Via positiva

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Za sožitje

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Za sožitje

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2021
Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

mladidenarfinancepodjetništvosvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

VEČ ...|21. 5. 2021
Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

Nataša Ličen

mladidenarfinancepodjetništvosvetovanjeizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

Ni meje za dobre ideje

Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

VEČ ...|20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

Sol in luč

VEČ ...|18. 5. 2021
Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

družbaodnosisvetovanjeizobraževanje

Sol in luč

Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

VEČ ...|18. 5. 2021
Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanjeizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 5. 2021
Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

VEČ ...|13. 5. 2021
Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoturizem

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2021
P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|15. 10. 2021
Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Robert Hlede

komentar

Sol in luč

VEČ ...|12. 10. 2021
Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjemladi

Duhovna misel

VEČ ...|18. 10. 2021
Ne izgubite miru

Pa čeprav na daljavo in preko radijskih valov, tudi vam, dragi bratje in sestre, pravim …

Ne izgubite miru

Pa čeprav na daljavo in preko radijskih valov, tudi vam, dragi bratje in sestre, pravim …

Luka Tul

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 10. 2021
Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 10. 2021
Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba