Mladoskop

VEČ ...|25. 8. 2023
Skavtski tabor KORAJŽA in Slovenski mladinski orkester

V oddaji smo ujeli poletni mladostniški utrip, z utrinki skavtskega tabora za popotnike in popotnice, posnela jih je Maja Morela, ter se v nadaljevanju ustavili na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra, pogovarjali smo se z dirigentko in umetniško vodjo Živo Ploj Peršuh

Skavtski tabor KORAJŽA in Slovenski mladinski orkester

V oddaji smo ujeli poletni mladostniški utrip, z utrinki skavtskega tabora za popotnike in popotnice, posnela jih je Maja Morela, ter se v nadaljevanju ustavili na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra, pogovarjali smo se z dirigentko in umetniško vodjo Živo Ploj Peršuh

mladiotrociduhovnostizobraževanjekulturavzgojašportnarava

Mladoskop

Skavtski tabor KORAJŽA in Slovenski mladinski orkester

V oddaji smo ujeli poletni mladostniški utrip, z utrinki skavtskega tabora za popotnike in popotnice, posnela jih je Maja Morela, ter se v nadaljevanju ustavili na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra, pogovarjali smo se z dirigentko in umetniško vodjo Živo Ploj Peršuh

VEČ ...|25. 8. 2023
Skavtski tabor KORAJŽA in Slovenski mladinski orkester

V oddaji smo ujeli poletni mladostniški utrip, z utrinki skavtskega tabora za popotnike in popotnice, posnela jih je Maja Morela, ter se v nadaljevanju ustavili na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra, pogovarjali smo se z dirigentko in umetniško vodjo Živo Ploj Peršuh

Nataša LičenMaja Morela

mladiotrociduhovnostizobraževanjekulturavzgojašportnarava

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 8. 2023
Vzdolž poti

V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.

Vzdolž poti

V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Vzdolž poti

V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.

VEČ ...|24. 8. 2023
Vzdolž poti

V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 8. 2023
Solidarna gesta - čez noč postavili pomožni most čez Mežo

Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.    

Solidarna gesta - čez noč postavili pomožni most čez Mežo

Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.    

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbapovodenjujmapoplave

Ni meje za dobre ideje

Solidarna gesta - čez noč postavili pomožni most čez Mežo

Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.    

VEČ ...|17. 8. 2023
Solidarna gesta - čez noč postavili pomožni most čez Mežo

Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.    

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbapovodenjujmapoplave

Za življenje

VEČ ...|12. 8. 2023
Alenka Rebula: Prostor telesa v pedagoškem procesu

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase

Alenka Rebula: Prostor telesa v pedagoškem procesu

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase

vzgojaduhovnostodnosiotrocimladisvetovanjedružbaizobraževanjenarava

Za življenje

Alenka Rebula: Prostor telesa v pedagoškem procesu

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase

VEČ ...|12. 8. 2023
Alenka Rebula: Prostor telesa v pedagoškem procesu

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocimladisvetovanjedružbaizobraževanjenarava

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 8. 2023
Robotski pajek

Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš

Robotski pajek

Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Robotski pajek

Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš

VEČ ...|10. 8. 2023
Robotski pajek

Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 8. 2023
LED luči

S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije. 

LED luči

S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladidružba

Ni meje za dobre ideje

LED luči

S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije. 

VEČ ...|3. 8. 2023
LED luči

S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladidružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 7. 2023
Bankarium

Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg

Bankarium

Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Bankarium

Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg

VEČ ...|27. 7. 2023
Bankarium

Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Za sožitje

VEČ ...|25. 7. 2023
Dr. Jože Ramovš: Razvijamo se vse življenje, tudi v starosti

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika. 

Dr. Jože Ramovš: Razvijamo se vse življenje, tudi v starosti

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjesvetovanjepogovorodnosiizobraževanje

Za sožitje

Dr. Jože Ramovš: Razvijamo se vse življenje, tudi v starosti

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika. 

VEČ ...|25. 7. 2023
Dr. Jože Ramovš: Razvijamo se vse življenje, tudi v starosti

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjesvetovanjepogovorodnosiizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|24. 9. 2023
Kako Bog sprejema takšno molitev?

Rekel jim je: “Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev” (Lukov evangelij 10, 2).

Kako Bog sprejema takšno molitev?

Rekel jim je: “Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev” (Lukov evangelij 10, 2).

Pavle Ravnohrib

Naš pogled

VEČ ...|19. 9. 2023
Alen Salihović: So še vredni zaupanja?

“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.

Alen Salihović: So še vredni zaupanja?

“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.

Radio Ognjišče

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|20. 9. 2023
Glasba iz filmov, drugi del

V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.

Glasba iz filmov, drugi del

V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.

Marjan Bunič

Naš gost

VEČ ...|23. 9. 2023
Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Slavi Košir

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 9. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. september 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. september 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|25. 9. 2023
Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|25. 9. 2023
Veseli del dne 25. 9.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Veseli del dne 25. 9.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|25. 9. 2023
Sv. Sergij Radoneški

Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …

Sv. Sergij Radoneški

Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …

Gregor Čušin

Moja zgodba

VEČ ...|24. 9. 2023
Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jože Bartolj