Mladoskop

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Mladoskop

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Nataša Ličen

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 7. 2021
Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

izobraževanjepodjetništvosvetovanježivali

Ni meje za dobre ideje

Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

VEČ ...|29. 7. 2021
Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvosvetovanježivali

Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Via positiva

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Za sožitje

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Za sožitje

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 7. 2021
Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

VEČ ...|22. 7. 2021
Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Via positiva

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|20. 7. 2021
Moja Skrivnost, Francesco Petrarca

Moja Skrivnost, Francesco Petrarca

izobraževanje

Od slike do besede

Moja Skrivnost, Francesco Petrarca
VEČ ...|20. 7. 2021
Moja Skrivnost, Francesco Petrarca

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Globine

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Globine

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Svetovalnica

VEČ ...|9. 7. 2021
Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

svetovanjezdravjeizobraževanjekoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

VEČ ...|9. 7. 2021
Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

Tanja Dominko

svetovanjezdravjeizobraževanjekoronaviruszdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 7. 2021
Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

VEČ ...|8. 7. 2021
Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|6. 7. 2021
Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

izobraževanjekulturapogovor

Od slike do besede

Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

VEČ ...|6. 7. 2021
Aleksander Schmemann - Za življenje sveta

Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturapogovor

Mladoskop

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Ni meje za dobre ideje

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Via positiva

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Radio Ognjišče

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2021
Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

infoizobraževanje

Informativni prispevki

Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

VEČ ...|25. 6. 2021
Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

Radio Ognjišče

infoizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|25. 6. 2021
Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

komentarvzgojadružbaizobraževanjeSlovenija

Komentar tedna

Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

VEČ ...|25. 6. 2021
Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

Helena Kregar

komentarvzgojadružbaizobraževanjeSlovenija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 6. 2021
30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

družbaizobraževanjepogovor

Ni meje za dobre ideje

30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

VEČ ...|24. 6. 2021
30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovor

Od slike do besede

VEČ ...|15. 6. 2021
Dostojevski in jaz, Neža Zajc

Od slike do besede

Dostojevski in jaz, Neža Zajc
VEČ ...|15. 6. 2021

Za življenje

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Za življenje

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Nataša Ličen

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|4. 6. 2021
Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

mladidružbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Mladoskop

Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

VEČ ...|4. 6. 2021
Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Nataša Ličen

mladidružbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2021
O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

svetovanjeduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

VEČ ...|3. 6. 2021
O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

Blaž Lesnik

svetovanjeduhovnostizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|1. 6. 2021
Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

duhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

VEČ ...|1. 6. 2021
Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Minute za Sveto pismo

VEČ ...|30. 5. 2021
Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

odnosiduhovnostizobraževanje

Minute za Sveto pismo

Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

VEČ ...|30. 5. 2021
Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

Mateja Subotičanec

odnosiduhovnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

VEČ ...|27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Via positiva

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Via positiva

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Za sožitje

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Za sožitje

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2021
Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

mladidenarfinancepodjetništvosvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

VEČ ...|21. 5. 2021
Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

Nataša Ličen

mladidenarfinancepodjetništvosvetovanjeizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

Ni meje za dobre ideje

Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

VEČ ...|20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

Sol in luč

VEČ ...|18. 5. 2021
Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

družbaodnosisvetovanjeizobraževanje

Sol in luč

Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

VEČ ...|18. 5. 2021
Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanjeizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 5. 2021
Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

VEČ ...|13. 5. 2021
Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoturizem

Od slike do besede

VEČ ...|11. 5. 2021
Odlična knjiga Chantal Delsol: Sovraštvo do sveta

V oddaji bomo slišali nekaj odlomkov iz knjige, z nami bo prevajalka Jasmina Rihar in dva bralca, ki sta na knjigo tudi opozorila: dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko.

 

Odlična knjiga Chantal Delsol: Sovraštvo do sveta

V oddaji bomo slišali nekaj odlomkov iz knjige, z nami bo prevajalka Jasmina Rihar in dva bralca, ki sta na knjigo tudi opozorila: dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko.

 

družbaizobraževanje

Od slike do besede

Odlična knjiga Chantal Delsol: Sovraštvo do sveta

V oddaji bomo slišali nekaj odlomkov iz knjige, z nami bo prevajalka Jasmina Rihar in dva bralca, ki sta na knjigo tudi opozorila: dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko.

 

VEČ ...|11. 5. 2021
Odlična knjiga Chantal Delsol: Sovraštvo do sveta

V oddaji bomo slišali nekaj odlomkov iz knjige, z nami bo prevajalka Jasmina Rihar in dva bralca, ki sta na knjigo tudi opozorila: dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko.

 

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|7. 5. 2021
Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

mladidružbaizobraževanjepolitika

Mladoskop

Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

VEČ ...|7. 5. 2021
Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjepolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 4. 2021
Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

družbaizobraževanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

VEČ ...|29. 4. 2021
Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Zakladi naše dediščine

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Od slike do besede

VEČ ...|27. 4. 2021
Manca Izmajlova

Spoznali smo mezzosopranistko Manco Izmajlovo v novi luči. Izdala je namreč knjižni prvenec z naslovom: Vdihni življenje s polnimi pljuči. Knjiga je priročnik za dvig kakovosti življenja s pomočjo dihalnih vaj. 

Manca Izmajlova

Spoznali smo mezzosopranistko Manco Izmajlovo v novi luči. Izdala je namreč knjižni prvenec z naslovom: Vdihni življenje s polnimi pljuči. Knjiga je priročnik za dvig kakovosti življenja s pomočjo dihalnih vaj. 

glasbaizobraževanjepogovor

Od slike do besede

Manca Izmajlova

Spoznali smo mezzosopranistko Manco Izmajlovo v novi luči. Izdala je namreč knjižni prvenec z naslovom: Vdihni življenje s polnimi pljuči. Knjiga je priročnik za dvig kakovosti življenja s pomočjo dihalnih vaj. 

VEČ ...|27. 4. 2021
Manca Izmajlova

Spoznali smo mezzosopranistko Manco Izmajlovo v novi luči. Izdala je namreč knjižni prvenec z naslovom: Vdihni življenje s polnimi pljuči. Knjiga je priročnik za dvig kakovosti življenja s pomočjo dihalnih vaj. 

Mateja Subotičanec

glasbaizobraževanjepogovor

Sol in luč

VEČ ...|27. 4. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund. Nadaljevanje.

Nadaljevali smo s predstavitvijo enega najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših pravil, ki lahko korenito spremeni tudi vaše življenje, tako kot je avtoričinega. Gre za pravilo petih sekund, ki pomaga živeti, ljubiti, delati in govoriti bolj samozavestno in pogumneje. Mel Robbins, ki je prav zaradi tega postala svetovno znana motivacijska govornica, je napisala knjigo “Pravilo 5 sekund”, ki je prevedena v kar 31 jezikov in prodana v milijonski nakladi. 

Mel Robins: Pravilo petih sekund. Nadaljevanje.

Nadaljevali smo s predstavitvijo enega najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših pravil, ki lahko korenito spremeni tudi vaše življenje, tako kot je avtoričinega. Gre za pravilo petih sekund, ki pomaga živeti, ljubiti, delati in govoriti bolj samozavestno in pogumneje. Mel Robbins, ki je prav zaradi tega postala svetovno znana motivacijska govornica, je napisala knjigo “Pravilo 5 sekund”, ki je prevedena v kar 31 jezikov in prodana v milijonski nakladi. 

izobraževanjeodnosi

Sol in luč

Mel Robins: Pravilo petih sekund. Nadaljevanje.

Nadaljevali smo s predstavitvijo enega najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših pravil, ki lahko korenito spremeni tudi vaše življenje, tako kot je avtoričinega. Gre za pravilo petih sekund, ki pomaga živeti, ljubiti, delati in govoriti bolj samozavestno in pogumneje. Mel Robbins, ki je prav zaradi tega postala svetovno znana motivacijska govornica, je napisala knjigo “Pravilo 5 sekund”, ki je prevedena v kar 31 jezikov in prodana v milijonski nakladi. 

VEČ ...|27. 4. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund. Nadaljevanje.

Nadaljevali smo s predstavitvijo enega najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših pravil, ki lahko korenito spremeni tudi vaše življenje, tako kot je avtoričinega. Gre za pravilo petih sekund, ki pomaga živeti, ljubiti, delati in govoriti bolj samozavestno in pogumneje. Mel Robbins, ki je prav zaradi tega postala svetovno znana motivacijska govornica, je napisala knjigo “Pravilo 5 sekund”, ki je prevedena v kar 31 jezikov in prodana v milijonski nakladi. 

Tadej Sadar

izobraževanjeodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

infoodnosiizobraževanjepolitikapogovordružba

Informativni prispevki

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Alen Salihović

infoodnosiizobraževanjepolitikapogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2021
Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

infoizobraževanjeinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

VEČ ...|26. 4. 2021
Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Radio Ognjišče

infoizobraževanjeinfopolitikapogovor

Mladoskop

VEČ ...|23. 4. 2021
Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

mladidružbaizobraževanjesvetovanjeduhovnostodnosi

Mladoskop

Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

VEČ ...|23. 4. 2021
Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjesvetovanjeduhovnostodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|23. 4. 2021
Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

naravamorjeizobraževanjevarstvo naravepodnebne spremembegoreliteratur

Doživetja narave

Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

VEČ ...|23. 4. 2021
Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

Blaž Lesnik

naravamorjeizobraževanjevarstvo naravepodnebne spremembegoreliteratur

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 4. 2021
Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanarava

Ni meje za dobre ideje

Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

VEČ ...|22. 4. 2021
Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanarava

Mladoskop

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Mladoskop

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Od slike do besede

VEČ ...|6. 4. 2021
Duh liturgije, prelomno delo v prelomnih časih

Duh liturgije, prelomno delo v prelomnih časih

duhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Duh liturgije, prelomno delo v prelomnih časih
VEČ ...|6. 4. 2021
Duh liturgije, prelomno delo v prelomnih časih

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 3. 2021
Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

infoizobraževanjespominzdravstvošportpolitikadružba

Graditelji slovenskega doma

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

VEČ ...|21. 3. 2021
Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Tone Gorjup

infoizobraževanjespominzdravstvošportpolitikadružba

Via positiva

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Globine

VEČ ...|9. 3. 2021
O politiki (Vsi bratje)

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video

O politiki (Vsi bratje)

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video

družbaduhovnostpapežpolitikaizobraževanje

Globine

O politiki (Vsi bratje)

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video

VEČ ...|9. 3. 2021
O politiki (Vsi bratje)

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video

Blaž Lesnik

družbaduhovnostpapežpolitikaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|8. 3. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

VEČ ...|8. 3. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Mladoskop

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Via positiva

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

izobraževanje

Via positiva

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Via positiva

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 2. 2021
Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

VEČ ...|25. 2. 2021
Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Informativni prispevki

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija ZupaničNataša Ličen

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Mladoskop

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Nataša Ličen

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Via positiva

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

družbaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Nataša Ličen

družbaizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Alen Salihović

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

družbaizobraževanjemladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosi

Via positiva

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Via positiva

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 8. 2021
Dokument skupne kmetijske politike 2023 in vabilo na poljedelski dan

V nedeljski kmetijski oddaji aktualno o pripombah na predstavljeni dokument skupne kmetijske politike po letu 2023, povabilo na poljedelski dan, gostili pa smo tudi mag. Tatjano Čop, ki ureja prilogo Predelava in prodaja v strokovni reviji Kmetovalec.

Dokument skupne kmetijske politike 2023 in vabilo na poljedelski dan

V nedeljski kmetijski oddaji aktualno o pripombah na predstavljeni dokument skupne kmetijske politike po letu 2023, povabilo na poljedelski dan, gostili pa smo tudi mag. Tatjano Čop, ki ureja prilogo Predelava in prodaja v strokovni reviji Kmetovalec.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš pogled

VEČ ...|3. 8. 2021
Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Sodelavka radia Mirjam je aazmišljala o pomenu gibanja otrok in vlogi staršev pri tem.

Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Sodelavka radia Mirjam je aazmišljala o pomenu gibanja otrok in vlogi staršev pri tem.

Mirjam Judež

komentar

Sol in luč

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Tadej Sadar

mladinaravaodnosivzgojašport

Za življenje

VEČ ...|31. 7. 2021
Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbakulturapogovorodnosisvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|28. 7. 2021
Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Tanja Dominko

politikaživljenjedružbaSlovenija

Zgodbe za otroke

VEČ ...|1. 8. 2021
Trije medvedi

Otroci, vas je morda na kakem potepanju po gozdu strah, da bi se izgubili? Deklici, ki je glavna junakinja te ruske pravljice, se je zgodilo prav to. Si kaj mislite koga je srečala? No? Poglejte kakšen je naslov pravljice …

Trije medvedi

Otroci, vas je morda na kakem potepanju po gozdu strah, da bi se izgubili? Deklici, ki je glavna junakinja te ruske pravljice, se je zgodilo prav to. Si kaj mislite koga je srečala? No? Poglejte kakšen je naslov pravljice …

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 8. 2021
Zlatnik poezije Milanu Jesihu - Razstava Františka Foita na Češkem

Zlatnik poezije Milanu Jesihu - Razstava Františka Foita na Češkem

Jože Bartolj

kultura

Naš pogled

VEČ ...|3. 8. 2021
Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Sodelavka radia Mirjam je aazmišljala o pomenu gibanja otrok in vlogi staršev pri tem.

Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Sodelavka radia Mirjam je aazmišljala o pomenu gibanja otrok in vlogi staršev pri tem.

Mirjam Judež

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|3. 8. 2021
Spominjamo se dne 3. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 8. 2021
Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Nataša Ličen

kulturanaravadružbapogovordediščina