Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 5. 2025
Revija belokranjskih modrih frankinj

Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.

Revija belokranjskih modrih frankinj

Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Revija belokranjskih modrih frankinj

Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.

VEČ ...|29. 5. 2025
Revija belokranjskih modrih frankinj

Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2025
Trpečim strup ali sočutno skrb?

Poslanci so 27. maja med prvo obravnavo odločili, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo. Za zakon so bili v koalicijskih Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v SDS, NSi in poslanci iz vrst Demokratov. O predlogu zakona smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske medicinske akademije dr. Pavlom Poredošem.

Trpečim strup ali sočutno skrb?

Poslanci so 27. maja med prvo obravnavo odločili, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo. Za zakon so bili v koalicijskih Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v SDS, NSi in poslanci iz vrst Demokratov. O predlogu zakona smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske medicinske akademije dr. Pavlom Poredošem.

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Trpečim strup ali sočutno skrb?

Poslanci so 27. maja med prvo obravnavo odločili, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo. Za zakon so bili v koalicijskih Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v SDS, NSi in poslanci iz vrst Demokratov. O predlogu zakona smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske medicinske akademije dr. Pavlom Poredošem.

VEČ ...|28. 5. 2025
Trpečim strup ali sočutno skrb?

Poslanci so 27. maja med prvo obravnavo odločili, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo. Za zakon so bili v koalicijskih Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v SDS, NSi in poslanci iz vrst Demokratov. O predlogu zakona smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske medicinske akademije dr. Pavlom Poredošem.

Marjana Debevec

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 5. 2025
Leseni ojačevalec zvoka za mobilne telefone - ideja nagrajenega dijaškega podjetja Sound & Round

Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja LokaSrednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.  

Leseni ojačevalec zvoka za mobilne telefone - ideja nagrajenega dijaškega podjetja Sound & Round

Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja LokaSrednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.  

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Leseni ojačevalec zvoka za mobilne telefone - ideja nagrajenega dijaškega podjetja Sound & Round

Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja LokaSrednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.  

VEČ ...|22. 5. 2025
Leseni ojačevalec zvoka za mobilne telefone - ideja nagrajenega dijaškega podjetja Sound & Round

Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja LokaSrednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Pogovor o

VEČ ...|21. 5. 2025
Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

izobraževanjeotrocidružbavzgoja

Pogovor o

Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

VEČ ...|21. 5. 2025
Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

Tanja Dominko

izobraževanjeotrocidružbavzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|15. 5. 2025
Orehov gaj in projekt Čopič

Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega. 

Orehov gaj in projekt Čopič

Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega. 

izobraževanjepodjetništvodružbaodnosivzgoja

Ni meje za dobre ideje

Orehov gaj in projekt Čopič

Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega. 

VEČ ...|15. 5. 2025
Orehov gaj in projekt Čopič

Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružbaodnosivzgoja

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor

Via positiva

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 5. 2025
Vojna do konca - razstava v Parku vojaške zgodovine Pivka

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

Vojna do konca - razstava v Parku vojaške zgodovine Pivka

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

zgodovinadružbaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Vojna do konca - razstava v Parku vojaške zgodovine Pivka

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

VEČ ...|13. 5. 2025
Vojna do konca - razstava v Parku vojaške zgodovine Pivka

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

Nataša Ličen

zgodovinadružbaizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 5. 2025
Pilotni reaktor za razogljičenje industrije

V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Pilotni reaktor za razogljičenje industrije

V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Pilotni reaktor za razogljičenje industrije

V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.

VEČ ...|8. 5. 2025
Pilotni reaktor za razogljičenje industrije

V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Blaž Lesnik

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Duhovna misel

VEČ ...|30. 5. 2025
Tesar in popotnik

V pozabljenem kotu kraljestva je živel človek, ki ga je kralj povabil na obed. Povabilo ga je vznemirilo. Pravzaprav se ga je ustrašil ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tesar in popotnik

V pozabljenem kotu kraljestva je živel človek, ki ga je kralj povabil na obed. Povabilo ga je vznemirilo. Pravzaprav se ga je ustrašil ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|24. 5. 2025
Kazen za otroke

V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.

Kazen za otroke

V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.

Mateja Subotičanec

vzgojaotrocimladidružbasvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 5. 2025
Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2025
HarpnHarp duo

HarpnHarp duo izvaja vrhunsko koncertno klasično glasbo v nenavadni zasedbi ustne harmonike in harfe. Pred koncertom v cerkvi v Sori in pred turnejo po Estoniji ga je predstavil dobitnik najvišjega priznanja JSKD na področju inštrumentalne glasbe orgličar Vladimir Hrovat.

HarpnHarp duo

HarpnHarp duo izvaja vrhunsko koncertno klasično glasbo v nenavadni zasedbi ustne harmonike in harfe. Pred koncertom v cerkvi v Sori in pred turnejo po Estoniji ga je predstavil dobitnik najvišjega priznanja JSKD na področju inštrumentalne glasbe orgličar Vladimir Hrovat.

Marjan Bunič

glasbakoncert

Komentar tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Tinina medvedka

Osebno se mi zdi zelo zanimivo, kako naši, pogojno rečeno levičarski politiki, tako radi hodijo v Vatikan. Kaže, da za slovenske politike velja pravilo, bolj kot doma kršiš pravice vernih ljudi in zapostavljaš delo Cerkve ter ji ne priznavaš pozitivne vloge, bolj kot nagajaš pri obnovi sakralnih prostorov, ki so tudi kulturni spomeniki in bolj kot krčiš prispevke za duhovnike, bolj hinavsko se klanjaš v Vatikanu.

Tinina medvedka

Osebno se mi zdi zelo zanimivo, kako naši, pogojno rečeno levičarski politiki, tako radi hodijo v Vatikan. Kaže, da za slovenske politike velja pravilo, bolj kot doma kršiš pravice vernih ljudi in zapostavljaš delo Cerkve ter ji ne priznavaš pozitivne vloge, bolj kot nagajaš pri obnovi sakralnih prostorov, ki so tudi kulturni spomeniki in bolj kot krčiš prispevke za duhovnike, bolj hinavsko se klanjaš v Vatikanu.

mag. Božo Rustja

komentarvatikanumestitev papežaobiski

Spominjamo se

VEČ ...|30. 5. 2025
Spominjamo se dne 30. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 30. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|30. 5. 2025
Ocvrto bezgovo cvetje

Poslušalca je zanimalo, kako se pripravi pečeno oziroma ocvrto bezgovo cvetje. Sestra Nikolina je povedala, da mora pripraviti omletno testo. Običajno ga pripravimo z mlekom, a če ga bo naredil s pivom, bo okusnejše in še manj mastno. Potrebujemo: ¼ l piva, 2 jajci, 24 dag moke, sol in 2 žlici olja. Pri pivu mora počakati, da se pene umaknejo in potem znova preveri količino. Testo, ki mora biti srednje gosto, lahko tudi malo počiva. Vmes pogreje maščobo za cvrenje. Cvet prime za steblo in ga pomoči v testo, malo odkaplja in z vilico razširi cvet ter ga postavim v vroče olje, da lepo zakrkne. Lahko pa cvetovom poreže stebla, jih zameša v testo in nato z žlico zajema kot žličnike. Ocvrto pobiramo na papirnato brisačo in s postopkom nadaljujemo. Pred serviranjem po želji posladkamo. Ponudimo lahko zraven solate ali pa zraven kompota. 

Ocvrto bezgovo cvetje

Poslušalca je zanimalo, kako se pripravi pečeno oziroma ocvrto bezgovo cvetje. Sestra Nikolina je povedala, da mora pripraviti omletno testo. Običajno ga pripravimo z mlekom, a če ga bo naredil s pivom, bo okusnejše in še manj mastno. Potrebujemo: ¼ l piva, 2 jajci, 24 dag moke, sol in 2 žlici olja. Pri pivu mora počakati, da se pene umaknejo in potem znova preveri količino. Testo, ki mora biti srednje gosto, lahko tudi malo počiva. Vmes pogreje maščobo za cvrenje. Cvet prime za steblo in ga pomoči v testo, malo odkaplja in z vilico razširi cvet ter ga postavim v vroče olje, da lepo zakrkne. Lahko pa cvetovom poreže stebla, jih zameša v testo in nato z žlico zajema kot žličnike. Ocvrto pobiramo na papirnato brisačo in s postopkom nadaljujemo. Pred serviranjem po želji posladkamo. Ponudimo lahko zraven solate ali pa zraven kompota. 

Matjaž Merljak

kuhajmo