Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 11. 2022
Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanaravaenergija

Ni meje za dobre ideje

Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

VEČ ...|24. 11. 2022
Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanaravaenergija

Via positiva

VEČ ...|24. 11. 2022
Onkoman. Moški, dej se preglej!

November je mesec osveščanja o boleznih moških, posebej o bolezni rak. Med najpogostejšimi sta rak prostate in mod. Trije moški so pred šestimi leti ustanovili društvo OnkoMan, da bi pomagali skrhati moško lupino. Saj moškega, pravijo, najbolje opiše beseda rak, na zunaj trda lupina, znotraj mehka vsebina. Da bi bili možje bolj ljubeči in odprti, da bi spregovorili, da bi se zavedali svoje odgovornosti in napak, ter kakovostno in zdravo živeli. Pogovarjali smo se s predsednikom Matejem Pečovnikom

Onkoman. Moški, dej se preglej!

November je mesec osveščanja o boleznih moških, posebej o bolezni rak. Med najpogostejšimi sta rak prostate in mod. Trije moški so pred šestimi leti ustanovili društvo OnkoMan, da bi pomagali skrhati moško lupino. Saj moškega, pravijo, najbolje opiše beseda rak, na zunaj trda lupina, znotraj mehka vsebina. Da bi bili možje bolj ljubeči in odprti, da bi spregovorili, da bi se zavedali svoje odgovornosti in napak, ter kakovostno in zdravo živeli. Pogovarjali smo se s predsednikom Matejem Pečovnikom

odnosizdravstvopogovorizobraževanje

Via positiva

Onkoman. Moški, dej se preglej!

November je mesec osveščanja o boleznih moških, posebej o bolezni rak. Med najpogostejšimi sta rak prostate in mod. Trije moški so pred šestimi leti ustanovili društvo OnkoMan, da bi pomagali skrhati moško lupino. Saj moškega, pravijo, najbolje opiše beseda rak, na zunaj trda lupina, znotraj mehka vsebina. Da bi bili možje bolj ljubeči in odprti, da bi spregovorili, da bi se zavedali svoje odgovornosti in napak, ter kakovostno in zdravo živeli. Pogovarjali smo se s predsednikom Matejem Pečovnikom

VEČ ...|24. 11. 2022
Onkoman. Moški, dej se preglej!

November je mesec osveščanja o boleznih moških, posebej o bolezni rak. Med najpogostejšimi sta rak prostate in mod. Trije moški so pred šestimi leti ustanovili društvo OnkoMan, da bi pomagali skrhati moško lupino. Saj moškega, pravijo, najbolje opiše beseda rak, na zunaj trda lupina, znotraj mehka vsebina. Da bi bili možje bolj ljubeči in odprti, da bi spregovorili, da bi se zavedali svoje odgovornosti in napak, ter kakovostno in zdravo živeli. Pogovarjali smo se s predsednikom Matejem Pečovnikom

Nataša Ličen

odnosizdravstvopogovorizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 11. 2022
Mlečna paleta Kmetije Pr Pažbar

Na kmetiji Pr Pažbar združujejo inovativne ideje mlajših z nezmotljivimi nasveti in izkušnjami starejših. Pod njihovimi rokami nastajajo mlečni izdelki neponovljivih okusov. Nudijo domače jogurte, skuto in kislo smetano iz polnomastnega domačega kravjega mleka. Mleku ničesar ne odvzamejo in ničesar ne dodajajo. Njihovi izdelki so znani po gosti, mazljivi, žametni, nežni strukturi in polnem okusu. S svežim okusom in mlečno aromo ter vitamini veljajo jogurti in ostali mlečni proizvodi za pomemben del uravnotežene prehrane. 

Mlečna paleta Kmetije Pr Pažbar

Na kmetiji Pr Pažbar združujejo inovativne ideje mlajših z nezmotljivimi nasveti in izkušnjami starejših. Pod njihovimi rokami nastajajo mlečni izdelki neponovljivih okusov. Nudijo domače jogurte, skuto in kislo smetano iz polnomastnega domačega kravjega mleka. Mleku ničesar ne odvzamejo in ničesar ne dodajajo. Njihovi izdelki so znani po gosti, mazljivi, žametni, nežni strukturi in polnem okusu. S svežim okusom in mlečno aromo ter vitamini veljajo jogurti in ostali mlečni proizvodi za pomemben del uravnotežene prehrane. 

infokmetijstvodružbaizobraževanje

Informativni prispevki

Mlečna paleta Kmetije Pr Pažbar

Na kmetiji Pr Pažbar združujejo inovativne ideje mlajših z nezmotljivimi nasveti in izkušnjami starejših. Pod njihovimi rokami nastajajo mlečni izdelki neponovljivih okusov. Nudijo domače jogurte, skuto in kislo smetano iz polnomastnega domačega kravjega mleka. Mleku ničesar ne odvzamejo in ničesar ne dodajajo. Njihovi izdelki so znani po gosti, mazljivi, žametni, nežni strukturi in polnem okusu. S svežim okusom in mlečno aromo ter vitamini veljajo jogurti in ostali mlečni proizvodi za pomemben del uravnotežene prehrane. 

VEČ ...|16. 11. 2022
Mlečna paleta Kmetije Pr Pažbar

Na kmetiji Pr Pažbar združujejo inovativne ideje mlajših z nezmotljivimi nasveti in izkušnjami starejših. Pod njihovimi rokami nastajajo mlečni izdelki neponovljivih okusov. Nudijo domače jogurte, skuto in kislo smetano iz polnomastnega domačega kravjega mleka. Mleku ničesar ne odvzamejo in ničesar ne dodajajo. Njihovi izdelki so znani po gosti, mazljivi, žametni, nežni strukturi in polnem okusu. S svežim okusom in mlečno aromo ter vitamini veljajo jogurti in ostali mlečni proizvodi za pomemben del uravnotežene prehrane. 

Nataša Ličen

infokmetijstvodružbaizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|12. 11. 2022
Marko Juhant: Dotik je osnova, brez njega ne preživimo.

V novembrskem srečanju z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo odgovorili na vprašanji o uspavanju otrok. Pogovarjali smo se tudi o jezi otrok in med drugimi o zadregah pri branju. Kako pomagati, kakšne so metode, ki pomagajo?, slišite v pogovoru.  

Marko Juhant: Dotik je osnova, brez njega ne preživimo.

V novembrskem srečanju z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo odgovorili na vprašanji o uspavanju otrok. Pogovarjali smo se tudi o jezi otrok in med drugimi o zadregah pri branju. Kako pomagati, kakšne so metode, ki pomagajo?, slišite v pogovoru.  

vzgojaodnosipogovorizobraževanjedružbaotrocisvetovanje

Za življenje

Marko Juhant: Dotik je osnova, brez njega ne preživimo.

V novembrskem srečanju z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo odgovorili na vprašanji o uspavanju otrok. Pogovarjali smo se tudi o jezi otrok in med drugimi o zadregah pri branju. Kako pomagati, kakšne so metode, ki pomagajo?, slišite v pogovoru.  

VEČ ...|12. 11. 2022
Marko Juhant: Dotik je osnova, brez njega ne preživimo.

V novembrskem srečanju z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo odgovorili na vprašanji o uspavanju otrok. Pogovarjali smo se tudi o jezi otrok in med drugimi o zadregah pri branju. Kako pomagati, kakšne so metode, ki pomagajo?, slišite v pogovoru.  

Nataša Ličen

vzgojaodnosipogovorizobraževanjedružbaotrocisvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 11. 2022
Erasmus + za odrasle

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

Erasmus + za odrasle

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Erasmus + za odrasle

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

VEČ ...|10. 11. 2022
Erasmus + za odrasle

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Od slike do besede

VEČ ...|8. 11. 2022
Ob nastanku sveta

V oddaji smo se s pisateljem akademikom Dragom Jančarjem pogovarjali o njegovem zadnjem romanu ki nosi naslov: Ob nastanku sveta.

Ob nastanku sveta

V oddaji smo se s pisateljem akademikom Dragom Jančarjem pogovarjali o njegovem zadnjem romanu ki nosi naslov: Ob nastanku sveta.

izobraževanje

Od slike do besede

Ob nastanku sveta

V oddaji smo se s pisateljem akademikom Dragom Jančarjem pogovarjali o njegovem zadnjem romanu ki nosi naslov: Ob nastanku sveta.

VEČ ...|8. 11. 2022
Ob nastanku sveta

V oddaji smo se s pisateljem akademikom Dragom Jančarjem pogovarjali o njegovem zadnjem romanu ki nosi naslov: Ob nastanku sveta.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 11. 2022
Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

izobraževanjetehnologijapodjetništvonaravakmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

VEČ ...|3. 11. 2022
Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvonaravakmetijstvo

Via positiva

VEČ ...|3. 11. 2022
Kultura poslavljanja

P. dr. Silvo Šinkovec je župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, tudi direktor Inštituta Franca Pedička, v sklopu obeh vlog ob pomoči številnih sodelavcev in ljudi dobre volje oblikuje različne programe za opolnomočenje človeka v vseh vidikih življenja. Ob prazniku Vseh svetih in Spominu vernih rajnih smo govorili o kulturi poslavljanja. Nadaljevali pogovor o čustvih, o razločevanju poklicanosti in kako razvijati narodno pripadnost, naklonjenost domovini.     

Kultura poslavljanja

P. dr. Silvo Šinkovec je župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, tudi direktor Inštituta Franca Pedička, v sklopu obeh vlog ob pomoči številnih sodelavcev in ljudi dobre volje oblikuje različne programe za opolnomočenje človeka v vseh vidikih življenja. Ob prazniku Vseh svetih in Spominu vernih rajnih smo govorili o kulturi poslavljanja. Nadaljevali pogovor o čustvih, o razločevanju poklicanosti in kako razvijati narodno pripadnost, naklonjenost domovini.     

družbaduhovnostpogovorodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Via positiva

Kultura poslavljanja

P. dr. Silvo Šinkovec je župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, tudi direktor Inštituta Franca Pedička, v sklopu obeh vlog ob pomoči številnih sodelavcev in ljudi dobre volje oblikuje različne programe za opolnomočenje človeka v vseh vidikih življenja. Ob prazniku Vseh svetih in Spominu vernih rajnih smo govorili o kulturi poslavljanja. Nadaljevali pogovor o čustvih, o razločevanju poklicanosti in kako razvijati narodno pripadnost, naklonjenost domovini.     

VEČ ...|3. 11. 2022
Kultura poslavljanja

P. dr. Silvo Šinkovec je župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, tudi direktor Inštituta Franca Pedička, v sklopu obeh vlog ob pomoči številnih sodelavcev in ljudi dobre volje oblikuje različne programe za opolnomočenje človeka v vseh vidikih življenja. Ob prazniku Vseh svetih in Spominu vernih rajnih smo govorili o kulturi poslavljanja. Nadaljevali pogovor o čustvih, o razločevanju poklicanosti in kako razvijati narodno pripadnost, naklonjenost domovini.     

Nataša Ličen

družbaduhovnostpogovorodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 11. 2022
Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio. 

 

Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio. 

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|22. 11. 2022
Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

Tanja Dominko

komentardružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentardružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 11. 2022
Projekt česen in šalotka – seme prihodnosti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki je predstavila Projekt česen in šalotka – seme prihodnosti.  

Projekt česen in šalotka – seme prihodnosti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki je predstavila Projekt česen in šalotka – seme prihodnosti.  

Slavi Košir, Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pojdite in učite

VEČ ...|27. 11. 2022
Spoznajte Misijonsko središče in tajnika Janka Pirca

Janko Pirc je spregovoril o svojem delu in Adventnem koledarju Misijnskega središča Slovenije.

Spoznajte Misijonsko središče in tajnika Janka Pirca

Janko Pirc je spregovoril o svojem delu in Adventnem koledarju Misijnskega središča Slovenije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonjanko pircmisijonsko središčeadventni koledar

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 11. 2022
Začetek adventa, vseslovensko romanje prostovoljcev na Ponikvo

Na prvo adventno nedeljo smo poročali o podelitvi priznanja Madžarske murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu, objavili reportažo z romanja prostovoljcev Karitas na Ponikvo, pogovor o srečanju mladih iz obeh Goric ter predstavitev dveh zanimivih adventnih spodbud. Slišali ste tudi poudarke iz novembrske številke revije Novi svet.

Začetek adventa, vseslovensko romanje prostovoljcev na Ponikvo

Na prvo adventno nedeljo smo poročali o podelitvi priznanja Madžarske murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu, objavili reportažo z romanja prostovoljcev Karitas na Ponikvo, pogovor o srečanju mladih iz obeh Goric ter predstavitev dveh zanimivih adventnih spodbud. Slišali ste tudi poudarke iz novembrske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|27. 11. 2022
Spominjamo se dne 27. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 11. 2022
Tokrat o papeževem obisku v Astiju, stanju v Ukrajini in Cerkvi v Nemčiji

Papež Frančišek cerkveno leto sklenil s sveto mašo v katedrali v Astiju.
Mir v Ukrajini je še vedno mogoč, a ne brez dialoga in razorožitve lastnih src.
Caritas Internationalis pred dnevi dobila novo začasno vodstvo.
Nadškof Hočevar, ki se poslavlja od Beograda, hvaležen za prehojeno pot.
Mnogi se sprašujejo ali bo šla Cerkev v Nemčiji svojo pot?
Bosta srečanje mladih 2025 gostili Gorici, združeni v Evropski prestolnici kulture?

Tokrat o papeževem obisku v Astiju, stanju v Ukrajini in Cerkvi v Nemčiji

Papež Frančišek cerkveno leto sklenil s sveto mašo v katedrali v Astiju.
Mir v Ukrajini je še vedno mogoč, a ne brez dialoga in razorožitve lastnih src.
Caritas Internationalis pred dnevi dobila novo začasno vodstvo.
Nadškof Hočevar, ki se poslavlja od Beograda, hvaležen za prehojeno pot.
Mnogi se sprašujejo ali bo šla Cerkev v Nemčiji svojo pot?
Bosta srečanje mladih 2025 gostili Gorici, združeni v Evropski prestolnici kulture?

Tone Gorjup

cerkevinfoduhovnost