Informativni prispevki
Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.
Informativni prispevki
Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.
Komentar Časnik.si
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
Komentar Časnik.si
Doživetja narave
Tokrat smo odprli prostor sproščenemu druženju ljubiteljev narave, v katerem smo tudi zaupali delček načrtov za prihajajoče praznovanje jubileja naše domovine. Teden dni pred dnevom Zemlje pa je prišlo na vrsto tudi nekaj zanimivih vprašanj o našem skupnem domu. Na koncu pa smo slišali tudi prvi znanstveni monolog Prijatelj moj, ki je nastal v organizaciji Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF): z intimno zgodbo ribiča smo se potopili v morski svet.
Globine
V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.
Za življenje
Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.
Moja zgodba
V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.
Duhovna misel
On je Kruh – kar nam danes, v obdobju izobilja, pove le malo. Ko je vsega na …
Radijski misijon 2021
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
S svetnikom na ti
Presenetil me je stavek: »Očeta Anzelm nikdar ni maral.« Brskal sem dalje in ga našel …
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.