V današnji oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z duhovnikom Andrejem Grobelnikom, ki je pred kratkim prejel najvišje občinsko priznanje. Skrbi za nadžupnijo Rogatec in župnijo Sv. Rok ob Sotli in že desetletja bogati te kraje z dušnopastirskim delom, je pa tudi ohranjevalec in skrbnik sakralne, duhovne dediščine ter raziskovalec krajevne zgodovine. Pogovor je pripravil Tone Gorjup.
V današnji oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z duhovnikom Andrejem Grobelnikom, ki je pred kratkim prejel najvišje občinsko priznanje. Skrbi za nadžupnijo Rogatec in župnijo Sv. Rok ob Sotli in že desetletja bogati te kraje z dušnopastirskim delom, je pa tudi ohranjevalec in skrbnik sakralne, duhovne dediščine ter raziskovalec krajevne zgodovine. Pogovor je pripravil Tone Gorjup.
Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.
Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.
V Zavodu sv. Stanislava so ob razstavi 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin na ogled tudi tri slike, ki jih je na temo umorjenih naslikala slikarka Marjetka Dolinar. Povabili smo jo pred mikrofon in v oddaji o kulturi ji lahko prisluhnite.
V Zavodu sv. Stanislava so ob razstavi 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin na ogled tudi tri slike, ki jih je na temo umorjenih naslikala slikarka Marjetka Dolinar. Povabili smo jo pred mikrofon in v oddaji o kulturi ji lahko prisluhnite.
V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.
V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.
V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.
V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.
Ljubljanski župan Zoran Janković nasprotuje urejanju domobranskega pokopališča na ljubljanskem grajskem hribu oz. Orlovem vrhu. V izjavi za časopis Dnevnik je ponovil njegovo že staro parolo, da v Ljubljani, ki je »mesto heroj«, spomenikov domobrancem ne bo. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman Jankoviću zato očita, da se postavlja nad predpise. »Raziskava je pokazala, da tam posmrtni ostanki so in da imamo še vedno opraviti z domobranskim pokopališčem. In to pokopališče je omenjeno tudi v predpisih MOL.«
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.
Gosta oddaje zakonca Perko sta govorila o tem, kako najti smisel, naštela sta tudi nekaj koristnih knjižnih naslovov.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.