Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 8. 2021
Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

kulturanaravadružbapogovordediščina

Zakladi naše dediščine

Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

VEČ ...|3. 8. 2021
Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Nataša Ličen

kulturanaravadružbapogovordediščina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 8. 2021
Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

politikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

VEČ ...|2. 8. 2021
Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

Tanja Dominko

politikadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|2. 8. 2021
Ljubezen, vojna in življenje

Vruja je glasbena skupina, ki izvaja in podaja glasbeno tradicijo celotne večkulturne in večetnične Istre, na njej lasten in prepoznaven način. To počne že 20 let in ob okrogli obletnici je izdala peti zvočni album Ljubezen vojna in … življenje. Novo zvočno izdajo je vodja istrske skupine Vruja – Marino Kranjac predstavil v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Ljubezen, vojna in življenje

Vruja je glasbena skupina, ki izvaja in podaja glasbeno tradicijo celotne večkulturne in večetnične Istre, na njej lasten in prepoznaven način. To počne že 20 let in ob okrogli obletnici je izdala peti zvočni album Ljubezen vojna in … življenje. Novo zvočno izdajo je vodja istrske skupine Vruja – Marino Kranjac predstavil v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljubezen, vojna in življenje

Vruja je glasbena skupina, ki izvaja in podaja glasbeno tradicijo celotne večkulturne in večetnične Istre, na njej lasten in prepoznaven način. To počne že 20 let in ob okrogli obletnici je izdala peti zvočni album Ljubezen vojna in … življenje. Novo zvočno izdajo je vodja istrske skupine Vruja – Marino Kranjac predstavil v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|2. 8. 2021
Ljubezen, vojna in življenje

Vruja je glasbena skupina, ki izvaja in podaja glasbeno tradicijo celotne večkulturne in večetnične Istre, na njej lasten in prepoznaven način. To počne že 20 let in ob okrogli obletnici je izdala peti zvočni album Ljubezen vojna in … življenje. Novo zvočno izdajo je vodja istrske skupine Vruja – Marino Kranjac predstavil v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 8. 2021
Jože Slobodnik iz Kanade

Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …

Jože Slobodnik iz Kanade

Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Jože Slobodnik iz Kanade

Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …

VEČ ...|1. 8. 2021
Jože Slobodnik iz Kanade

Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|31. 7. 2021
Ljubljana, Radenci, Julijske Alpe, Prekmurje

Slišali ste prispevek o tem, da so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, da so v Radencih ustanovili gospodarsko interesno združenje, da bo biosferno območje Julijske Alpe povezalo sosednji državi, in da se štorklje žal odseljujejo iz Prekmurja.

Ljubljana, Radenci, Julijske Alpe, Prekmurje

Slišali ste prispevek o tem, da so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, da so v Radencih ustanovili gospodarsko interesno združenje, da bo biosferno območje Julijske Alpe povezalo sosednji državi, in da se štorklje žal odseljujejo iz Prekmurja.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ljubljana, Radenci, Julijske Alpe, Prekmurje

Slišali ste prispevek o tem, da so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, da so v Radencih ustanovili gospodarsko interesno združenje, da bo biosferno območje Julijske Alpe povezalo sosednji državi, in da se štorklje žal odseljujejo iz Prekmurja.

VEČ ...|31. 7. 2021
Ljubljana, Radenci, Julijske Alpe, Prekmurje

Slišali ste prispevek o tem, da so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, da so v Radencih ustanovili gospodarsko interesno združenje, da bo biosferno območje Julijske Alpe povezalo sosednji državi, in da se štorklje žal odseljujejo iz Prekmurja.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Za življenje

VEČ ...|31. 7. 2021
Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

vzgojaduhovnostdružbakulturapogovorodnosisvetovanje

Za življenje

Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

VEČ ...|31. 7. 2021
Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbakulturapogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Mladoskop

Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

VEČ ...|30. 7. 2021
Poletni tabor v Čepovanu in na kratko o koritsih učenja programiranja

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

Nataša Ličen

mladidružbaodnosinaravasvetovanjeizobraževanjeotrocivzgoja

Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Via positiva

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|28. 7. 2021
Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

politikaživljenjedružbaSlovenija

Pogovor o

Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

VEČ ...|28. 7. 2021
Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Tanja Dominko

politikaživljenjedružbaSlovenija

Za sožitje

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Za sožitje

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeizobraževanjesvetovanjepogovorodnosivzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

komentarpolitikadružbaSlovenija

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 7. 2021
Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

VEČ ...|26. 7. 2021
Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 7. 2021
Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

VEČ ...|25. 7. 2021
Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 7. 2021
Potep po Sloveniji

V julijski oddaji Vstani in hodi smo vas povabili na potepe po Sloveniji. Naš gost je bil fotograf in pisatelj Janez Medvešek, ki mesečno objavlja predloge za potepe v reviji Prijatelj, izbor pa je zbran tudi v knjižnem vodniku za starejše in gibalno ovirane. Janez Medvešek na izlete tako vabi tudi tiste, ki ne zmorejo hoje in za gibanje potrebujejo oporo spremljevalca ali kak pripomoček. Navdušuje s slikovitim navdušujočim pripovedovanjem in pričuje, kako neverjetno lepa je Slovenija.

Potep po Sloveniji

V julijski oddaji Vstani in hodi smo vas povabili na potepe po Sloveniji. Naš gost je bil fotograf in pisatelj Janez Medvešek, ki mesečno objavlja predloge za potepe v reviji Prijatelj, izbor pa je zbran tudi v knjižnem vodniku za starejše in gibalno ovirane. Janez Medvešek na izlete tako vabi tudi tiste, ki ne zmorejo hoje in za gibanje potrebujejo oporo spremljevalca ali kak pripomoček. Navdušuje s slikovitim navdušujočim pripovedovanjem in pričuje, kako neverjetno lepa je Slovenija.

pogovordružbanarava

Vstani in hodi

Potep po Sloveniji

V julijski oddaji Vstani in hodi smo vas povabili na potepe po Sloveniji. Naš gost je bil fotograf in pisatelj Janez Medvešek, ki mesečno objavlja predloge za potepe v reviji Prijatelj, izbor pa je zbran tudi v knjižnem vodniku za starejše in gibalno ovirane. Janez Medvešek na izlete tako vabi tudi tiste, ki ne zmorejo hoje in za gibanje potrebujejo oporo spremljevalca ali kak pripomoček. Navdušuje s slikovitim navdušujočim pripovedovanjem in pričuje, kako neverjetno lepa je Slovenija.

VEČ ...|25. 7. 2021
Potep po Sloveniji

V julijski oddaji Vstani in hodi smo vas povabili na potepe po Sloveniji. Naš gost je bil fotograf in pisatelj Janez Medvešek, ki mesečno objavlja predloge za potepe v reviji Prijatelj, izbor pa je zbran tudi v knjižnem vodniku za starejše in gibalno ovirane. Janez Medvešek na izlete tako vabi tudi tiste, ki ne zmorejo hoje in za gibanje potrebujejo oporo spremljevalca ali kak pripomoček. Navdušuje s slikovitim navdušujočim pripovedovanjem in pričuje, kako neverjetno lepa je Slovenija.

Damijana Medved

pogovordružbanarava

Iz naših krajev

VEČ ...|24. 7. 2021
Mislinja, Bled, Tolmin, Mengeš, Maribor

Poročali smo o škodi po neurju v Občini Mislinja, slabem finančnem položaju blejskega Zavoda za turizem, pojavu zajčje mrzlice na Primorskem ter koruznem labirintu v Mengšu in Mariboru.

Mislinja, Bled, Tolmin, Mengeš, Maribor

Poročali smo o škodi po neurju v Občini Mislinja, slabem finančnem položaju blejskega Zavoda za turizem, pojavu zajčje mrzlice na Primorskem ter koruznem labirintu v Mengšu in Mariboru.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Mislinja, Bled, Tolmin, Mengeš, Maribor

Poročali smo o škodi po neurju v Občini Mislinja, slabem finančnem položaju blejskega Zavoda za turizem, pojavu zajčje mrzlice na Primorskem ter koruznem labirintu v Mengšu in Mariboru.

VEČ ...|24. 7. 2021
Mislinja, Bled, Tolmin, Mengeš, Maribor

Poročali smo o škodi po neurju v Občini Mislinja, slabem finančnem položaju blejskega Zavoda za turizem, pojavu zajčje mrzlice na Primorskem ter koruznem labirintu v Mengšu in Mariboru.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|23. 7. 2021
Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

komentarpomočdružba

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

VEČ ...|23. 7. 2021
Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

Roman Vučajnk

komentarpomočdružba

Via positiva

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Srečanja

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

družbaodnosipogovor

Srečanja

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

infodružbainfopolitikapogovornarava

Informativni prispevki

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Andrej Šinko

infodružbainfopolitikapogovornarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 7. 2021
Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

VEČ ...|19. 7. 2021
Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 7. 2021
Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|19. 7. 2021
Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 7. 2021
30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

VEČ ...|18. 7. 2021
30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|17. 7. 2021
Ormož, Gornji Grad, Kranj

Poročali smo o večmilijonski investiciji podjetja Carthago v Ormožu, ki bo prinesla več sto delovnih mest, začetku delovanja sodobnega centra Makov svet za osebe z demenco v Gornjem Gradu in gorskem reševanju ob začetku sezone.

Ormož, Gornji Grad, Kranj

Poročali smo o večmilijonski investiciji podjetja Carthago v Ormožu, ki bo prinesla več sto delovnih mest, začetku delovanja sodobnega centra Makov svet za osebe z demenco v Gornjem Gradu in gorskem reševanju ob začetku sezone.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ormož, Gornji Grad, Kranj

Poročali smo o večmilijonski investiciji podjetja Carthago v Ormožu, ki bo prinesla več sto delovnih mest, začetku delovanja sodobnega centra Makov svet za osebe z demenco v Gornjem Gradu in gorskem reševanju ob začetku sezone.

VEČ ...|17. 7. 2021
Ormož, Gornji Grad, Kranj

Poročali smo o večmilijonski investiciji podjetja Carthago v Ormožu, ki bo prinesla več sto delovnih mest, začetku delovanja sodobnega centra Makov svet za osebe z demenco v Gornjem Gradu in gorskem reševanju ob začetku sezone.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Mladoskop

VEČ ...|16. 7. 2021
Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

mladidružbakulturapogovorglasba

Mladoskop

Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

VEČ ...|16. 7. 2021
Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Nataša Ličen

mladidružbakulturapogovorglasba

Komentar tedna

VEČ ...|16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

VEČ ...|16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|16. 7. 2021
Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

svetovanjenaravadružbamejaknjiga

Doživetja narave

Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

VEČ ...|16. 7. 2021
Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravadružbamejaknjiga

Via positiva

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Naš pogled

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

komentarpolitikadružba

Naš pogled

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko

komentarpolitikadružba

Sol in luč

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

družbakulturaglasbaodnosi

Sol in luč

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbakulturaglasbaodnosi

Globine

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Globine

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 7. 2021
Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

VEČ ...|12. 7. 2021
Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Luč v temi

VEČ ...|11. 7. 2021
Gost dr. Aleksander Pavkovič

Aleksander je mož slovenskih korenin, živeč v Nemčiji, slep od rojstva, leta 2020 je bil posvečen v stalnega diakona.

Gost dr. Aleksander Pavkovič

Aleksander je mož slovenskih korenin, živeč v Nemčiji, slep od rojstva, leta 2020 je bil posvečen v stalnega diakona.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Gost dr. Aleksander Pavkovič

Aleksander je mož slovenskih korenin, živeč v Nemčiji, slep od rojstva, leta 2020 je bil posvečen v stalnega diakona.

VEČ ...|11. 7. 2021
Gost dr. Aleksander Pavkovič

Aleksander je mož slovenskih korenin, živeč v Nemčiji, slep od rojstva, leta 2020 je bil posvečen v stalnega diakona.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 7. 2021
Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

potovanjetujinaBolivijaZgonikstaroselcišamanizemjužnoameriška državadružba

Z ljudmi na poti

Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

VEČ ...|11. 7. 2021
Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

Andrej Šinko

potovanjetujinaBolivijaZgonikstaroselcišamanizemjužnoameriška državadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 7. 2021
Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

VEČ ...|11. 7. 2021
Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|10. 7. 2021
Vipava, Grosuplje, Ajdovščina, Murska Sobota

Poročali smo o zelo slabi sadjarski letini v Vipavski dolini, gradnji vadbenega poligona za gasilce v Grosupljem, uspešno izpeljanem programu za pomoč staršem pri vzgoji na območju Ajdovščine in ustanovitvi Kluba Prekmurcev v Ljubljani. 

Vipava, Grosuplje, Ajdovščina, Murska Sobota

Poročali smo o zelo slabi sadjarski letini v Vipavski dolini, gradnji vadbenega poligona za gasilce v Grosupljem, uspešno izpeljanem programu za pomoč staršem pri vzgoji na območju Ajdovščine in ustanovitvi Kluba Prekmurcev v Ljubljani. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Vipava, Grosuplje, Ajdovščina, Murska Sobota

Poročali smo o zelo slabi sadjarski letini v Vipavski dolini, gradnji vadbenega poligona za gasilce v Grosupljem, uspešno izpeljanem programu za pomoč staršem pri vzgoji na območju Ajdovščine in ustanovitvi Kluba Prekmurcev v Ljubljani. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Vipava, Grosuplje, Ajdovščina, Murska Sobota

Poročali smo o zelo slabi sadjarski letini v Vipavski dolini, gradnji vadbenega poligona za gasilce v Grosupljem, uspešno izpeljanem programu za pomoč staršem pri vzgoji na območju Ajdovščine in ustanovitvi Kluba Prekmurcev v Ljubljani. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Za življenje

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

vzgojadružbaodnosiotroci

Za življenje

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Nataša Ličen

vzgojadružbaodnosiotroci

Naš gost

VEČ ...|10. 7. 2021
Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

življenjedružbapogovorkultura

Naš gost

Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

Nataša Ličen

življenjedružbapogovorkultura

Komentar tedna

VEČ ...|9. 7. 2021
Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

komentardružba

Komentar tedna

Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

VEČ ...|9. 7. 2021
Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

Janez Juhant

komentardružba

Kolokvij

VEČ ...|9. 7. 2021
Kibernetsko ustrahovanje

Oddaja »Kolokvij« je tokrat prinesla pogovor z Ano Ahačevčič o delavnicah medijskega opismenjevanja.

Kibernetsko ustrahovanje

Oddaja »Kolokvij« je tokrat prinesla pogovor z Ano Ahačevčič o delavnicah medijskega opismenjevanja.

mladidružba

Kolokvij

Kibernetsko ustrahovanje

Oddaja »Kolokvij« je tokrat prinesla pogovor z Ano Ahačevčič o delavnicah medijskega opismenjevanja.

VEČ ...|9. 7. 2021
Kibernetsko ustrahovanje

Oddaja »Kolokvij« je tokrat prinesla pogovor z Ano Ahačevčič o delavnicah medijskega opismenjevanja.

Marjan Bunič

mladidružba

Via positiva

VEČ ...|8. 7. 2021
Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

družbakoronaviruszdravstvopogovorsvetovanje

Via positiva

Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

VEČ ...|8. 7. 2021
Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

Nataša Ličen

družbakoronaviruszdravstvopogovorsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Radijski roman

VEČ ...|8. 7. 2021
Don Camillo in Peppone - odlomek iz šeste knjige

V odlomku iz šeste knjige “Don Camillo in Peppone” spremljamo, kakšna zunanja nevarnost združi in poveže prebivalce vasi.

Don Camillo in Peppone - odlomek iz šeste knjige

V odlomku iz šeste knjige “Don Camillo in Peppone” spremljamo, kakšna zunanja nevarnost združi in poveže prebivalce vasi.

knjigahumoreskadružba

Radijski roman

Don Camillo in Peppone - odlomek iz šeste knjige

V odlomku iz šeste knjige “Don Camillo in Peppone” spremljamo, kakšna zunanja nevarnost združi in poveže prebivalce vasi.

VEČ ...|8. 7. 2021
Don Camillo in Peppone - odlomek iz šeste knjige

V odlomku iz šeste knjige “Don Camillo in Peppone” spremljamo, kakšna zunanja nevarnost združi in poveže prebivalce vasi.

Marjan Bunič

knjigahumoreskadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Informativni prispevki

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Alen Salihović

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

kulturanaravadružbadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinazgodovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|5. 7. 2021
Tretje popotovanje s tamburaši Borovnica

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s tretjega letnega koncerta Tamburaške skupine Borovnica. Na njem so nastopili še Primož Križaj, Folklorna skupina Bistra in otroška folklorna skupina Coklarčki.


 

Tretje popotovanje s tamburaši Borovnica

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s tretjega letnega koncerta Tamburaške skupine Borovnica. Na njem so nastopili še Primož Križaj, Folklorna skupina Bistra in otroška folklorna skupina Coklarčki.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Tretje popotovanje s tamburaši Borovnica

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s tretjega letnega koncerta Tamburaške skupine Borovnica. Na njem so nastopili še Primož Križaj, Folklorna skupina Bistra in otroška folklorna skupina Coklarčki.


 

VEČ ...|5. 7. 2021
Tretje popotovanje s tamburaši Borovnica

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s tretjega letnega koncerta Tamburaške skupine Borovnica. Na njem so nastopili še Primož Križaj, Folklorna skupina Bistra in otroška folklorna skupina Coklarčki.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 7. 2021
Dan državnosti po svetu

Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v  Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.

Dan državnosti po svetu

Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v  Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dan državnosti po svetu

Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v  Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.

VEČ ...|4. 7. 2021
Dan državnosti po svetu

Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v  Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|3. 7. 2021
Ptuj, Novo Mesto, Malečnik, Fokovci

Poročali smo o novem urgentnem centru na Ptuju, pogledali smo v Novo Mesto, ki je dobilo novega škofa ter pripravili prispevka o odprtju Glasarjeve galerije v Malečniku in vzpostavitvi novega predelovalnega obrata za zelišča ter sadje v Fokovcih.

Ptuj, Novo Mesto, Malečnik, Fokovci

Poročali smo o novem urgentnem centru na Ptuju, pogledali smo v Novo Mesto, ki je dobilo novega škofa ter pripravili prispevka o odprtju Glasarjeve galerije v Malečniku in vzpostavitvi novega predelovalnega obrata za zelišča ter sadje v Fokovcih.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ptuj, Novo Mesto, Malečnik, Fokovci

Poročali smo o novem urgentnem centru na Ptuju, pogledali smo v Novo Mesto, ki je dobilo novega škofa ter pripravili prispevka o odprtju Glasarjeve galerije v Malečniku in vzpostavitvi novega predelovalnega obrata za zelišča ter sadje v Fokovcih.

VEČ ...|3. 7. 2021
Ptuj, Novo Mesto, Malečnik, Fokovci

Poročali smo o novem urgentnem centru na Ptuju, pogledali smo v Novo Mesto, ki je dobilo novega škofa ter pripravili prispevka o odprtju Glasarjeve galerije v Malečniku in vzpostavitvi novega predelovalnega obrata za zelišča ter sadje v Fokovcih.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Za življenje

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Za življenje

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Mladoskop

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|2. 7. 2021
Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

komentardružbakulturapolitikaSlovenija

Komentar tedna

Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

VEČ ...|2. 7. 2021
Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

Lenart Rihar

komentardružbakulturapolitikaSlovenija

Petkov večer

VEČ ...|2. 7. 2021
Potujemo ... otok Madeira

Petkov večer nas je brez omejitev popeljal na pot. Z vodnico Martino Orehek in Turistično agencijo Kompas smo odkrivali čudovit otok večne pomladi, botanični vrt sredi oceana in vasice s čudovitimi ljudmi. Vabljeni na Madeiro.
 

Potujemo ... otok Madeira

Petkov večer nas je brez omejitev popeljal na pot. Z vodnico Martino Orehek in Turistično agencijo Kompas smo odkrivali čudovit otok večne pomladi, botanični vrt sredi oceana in vasice s čudovitimi ljudmi. Vabljeni na Madeiro.
 

družbapogovorpotovanjekompasmartina orehekportugalskamadeira

Petkov večer

Potujemo ... otok Madeira

Petkov večer nas je brez omejitev popeljal na pot. Z vodnico Martino Orehek in Turistično agencijo Kompas smo odkrivali čudovit otok večne pomladi, botanični vrt sredi oceana in vasice s čudovitimi ljudmi. Vabljeni na Madeiro.
 

VEČ ...|2. 7. 2021
Potujemo ... otok Madeira

Petkov večer nas je brez omejitev popeljal na pot. Z vodnico Martino Orehek in Turistično agencijo Kompas smo odkrivali čudovit otok večne pomladi, botanični vrt sredi oceana in vasice s čudovitimi ljudmi. Vabljeni na Madeiro.
 

Radio Ognjišče

družbapogovorpotovanjekompasmartina orehekportugalskamadeira

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Ni meje za dobre ideje

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Via positiva

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Radio Ognjišče

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2021
Z avtom in AMZS na počitnice

Kljub temu, da bodo tudi letos počitnice zaznamovane z ukrepi zaradi epidemije in bo dopustniški cilj bližji, se bo vendarle marsikdo na pot odpravil s svojim vozilom. Na kaj je potrebno pomisliti in kaj preveriti, da nam morebitna okvara vozila ne pokvari dopusta? Z nami je bil intštruktor varne vožnje Danijel Granda.

Z avtom in AMZS na počitnice

Kljub temu, da bodo tudi letos počitnice zaznamovane z ukrepi zaradi epidemije in bo dopustniški cilj bližji, se bo vendarle marsikdo na pot odpravil s svojim vozilom. Na kaj je potrebno pomisliti in kaj preveriti, da nam morebitna okvara vozila ne pokvari dopusta? Z nami je bil intštruktor varne vožnje Danijel Granda.

svetovanjedružbapočitniceavto

Svetovalnica

Z avtom in AMZS na počitnice

Kljub temu, da bodo tudi letos počitnice zaznamovane z ukrepi zaradi epidemije in bo dopustniški cilj bližji, se bo vendarle marsikdo na pot odpravil s svojim vozilom. Na kaj je potrebno pomisliti in kaj preveriti, da nam morebitna okvara vozila ne pokvari dopusta? Z nami je bil intštruktor varne vožnje Danijel Granda.

VEČ ...|1. 7. 2021
Z avtom in AMZS na počitnice

Kljub temu, da bodo tudi letos počitnice zaznamovane z ukrepi zaradi epidemije in bo dopustniški cilj bližji, se bo vendarle marsikdo na pot odpravil s svojim vozilom. Na kaj je potrebno pomisliti in kaj preveriti, da nam morebitna okvara vozila ne pokvari dopusta? Z nami je bil intštruktor varne vožnje Danijel Granda.

Jure Sešek

svetovanjedružbapočitniceavto

Sol in luč

VEČ ...|29. 6. 2021
Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|29. 6. 2021
Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Kultura odnosov

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Marjan Bunič

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 6. 2021
Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|28. 6. 2021
Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin

komentarpolitikadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 6. 2021
Rezijanab sasiedi

Gostje zadnje junijske oddaje o ljudski glasbi so bili štirje godci iz Tolmina, ki se družijo v skupini Rezjanab sasiedi. Njihova glasba sledi notranjemu toku poustvarjanja, ki je globoko zakoreninjena v duši tolminskega godca.


 

Rezijanab sasiedi

Gostje zadnje junijske oddaje o ljudski glasbi so bili štirje godci iz Tolmina, ki se družijo v skupini Rezjanab sasiedi. Njihova glasba sledi notranjemu toku poustvarjanja, ki je globoko zakoreninjena v duši tolminskega godca.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Rezijanab sasiedi

Gostje zadnje junijske oddaje o ljudski glasbi so bili štirje godci iz Tolmina, ki se družijo v skupini Rezjanab sasiedi. Njihova glasba sledi notranjemu toku poustvarjanja, ki je globoko zakoreninjena v duši tolminskega godca.


 

VEČ ...|28. 6. 2021
Rezijanab sasiedi

Gostje zadnje junijske oddaje o ljudski glasbi so bili štirje godci iz Tolmina, ki se družijo v skupini Rezjanab sasiedi. Njihova glasba sledi notranjemu toku poustvarjanja, ki je globoko zakoreninjena v duši tolminskega godca.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 8. 2021
Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

Dr. Žiga Turk: Politika in letni časi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...

Tanja Dominko

politikadružba

Duhovna misel

VEČ ...|3. 8. 2021
Bodite pogumni, ne bojte se, jaz sem...

Učenci v čolnu, ko srečajo Jezusa. Pogum je življenjska drža…

Bodite pogumni, ne bojte se, jaz sem...

Učenci v čolnu, ko srečajo Jezusa. Pogum je življenjska drža…

Gorna Kuhar

duhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 7. 2021
Zvezdosledi

Spoznali smo glasbeno skupino Zvezdosledi, ki je pred leti začela ustvarjati na Gimnaziji Želimlje, zdaj pa so člani pred prvo avtorsko ploščo in koncertom, na katerem jo bodo predstavili. Prisluhnite jim in spoznali boste, da imajo kaj povedati in kako bogat je njihov glasbeni izraz. Zvezdosledi in dobra glasba.

Zvezdosledi

Spoznali smo glasbeno skupino Zvezdosledi, ki je pred leti začela ustvarjati na Gimnaziji Želimlje, zdaj pa so člani pred prvo avtorsko ploščo in koncertom, na katerem jo bodo predstavili. Prisluhnite jim in spoznali boste, da imajo kaj povedati in kako bogat je njihov glasbeni izraz. Zvezdosledi in dobra glasba.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabavaZvezdosledi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 8. 2021
Jože Slobodnik iz Kanade

Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …

Jože Slobodnik iz Kanade

Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|3. 8. 2021
Se tudi vaš dan začne s skodelico dišeče kave?

Kaj je dobra kava in kako prepoznamo okus kakovostne kavne mešanice? O kavi smo se pogovarjali s poznavalcem Klemenom Mačkom iz slovenske pražarne vrhunske kave MARIPOSA. Klemen Maček je tudi podpredsednik Združenja Speciality kave Slovenija

 


 

 

Se tudi vaš dan začne s skodelico dišeče kave?

Kaj je dobra kava in kako prepoznamo okus kakovostne kavne mešanice? O kavi smo se pogovarjali s poznavalcem Klemenom Mačkom iz slovenske pražarne vrhunske kave MARIPOSA. Klemen Maček je tudi podpredsednik Združenja Speciality kave Slovenija

 


 

 

Nataša Ličen

svetovanjekava

Zgodbe za otroke

VEČ ...|1. 8. 2021
Trije medvedi

Otroci, vas je morda na kakem potepanju po gozdu strah, da bi se izgubili? Deklici, ki je glavna junakinja te ruske pravljice, se je zgodilo prav to. Si kaj mislite koga je srečala? No? Poglejte kakšen je naslov pravljice …

Trije medvedi

Otroci, vas je morda na kakem potepanju po gozdu strah, da bi se izgubili? Deklici, ki je glavna junakinja te ruske pravljice, se je zgodilo prav to. Si kaj mislite koga je srečala? No? Poglejte kakšen je naslov pravljice …

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 8. 2021
Zlatnik poezije Milanu Jesihu - Razstava Františka Foita na Češkem

Zlatnik poezije Milanu Jesihu - Razstava Františka Foita na Češkem

Jože Bartolj

kultura

Naš pogled

VEČ ...|3. 8. 2021
Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Sodelavka radia Mirjam je aazmišljala o pomenu gibanja otrok in vlogi staršev pri tem.

Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Sodelavka radia Mirjam je aazmišljala o pomenu gibanja otrok in vlogi staršev pri tem.

Mirjam Judež

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|3. 8. 2021
Spominjamo se dne 3. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 8. 2021
Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Nataša Ličen

kulturanaravadružbapogovordediščina