Naš pogled

VEČ ...|20. 11. 2018
Vse teče

Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

Vse teče

Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

Mateja Subotičanec

družbakomentar

Naš pogled

Vse teče

Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

VEČ ...|20. 11. 2018
Vse teče

Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

družbakomentar

družbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 11. 2018
Prostovoljci in prosilci o Karitas

Prostovoljci in prosilci o Karitas

Petra Stopar

infomladiduhovnostdružba

Informativni prispevki

Prostovoljci in prosilci o Karitas

VEČ ...|20. 11. 2018
Prostovoljci in prosilci o Karitas

infomladiduhovnostdružba

infomladiduhovnostdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 11. 2018
Tone Rode o Jordanu Petersonu

Kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu, Jordan Peterson, ki je po svetu zaslovel s svojo knjigo »12 pravil za življenje: protistrup za kaos«, je danes v Ljubljani nagovoril tudi približno 1800 Slovencev. Avtor, ki se v knjigi med drugim loteva totalitarizmov in drugih ideologij, je bil tokrat prvič v eni od držav, ki so bile nekdaj za železno zaveso.

Tone Rode o Jordanu Petersonu

Kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu, Jordan Peterson, ki je po svetu zaslovel s svojo knjigo »12 pravil za življenje: protistrup za kaos«, je danes v Ljubljani nagovoril tudi približno 1800 Slovencev. Avtor, ki se v knjigi med drugim loteva totalitarizmov in drugih ideologij, je bil tokrat prvič v eni od držav, ki so bile nekdaj za železno zaveso.

Marta Jerebič

družbainfo

Informativni prispevki

Tone Rode o Jordanu Petersonu

Kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu, Jordan Peterson, ki je po svetu zaslovel s svojo knjigo »12 pravil za življenje: protistrup za kaos«, je danes v Ljubljani nagovoril tudi približno 1800 Slovencev. Avtor, ki se v knjigi med drugim loteva totalitarizmov in drugih ideologij, je bil tokrat prvič v eni od držav, ki so bile nekdaj za železno zaveso.

VEČ ...|18. 11. 2018
Tone Rode o Jordanu Petersonu

Kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu, Jordan Peterson, ki je po svetu zaslovel s svojo knjigo »12 pravil za življenje: protistrup za kaos«, je danes v Ljubljani nagovoril tudi približno 1800 Slovencev. Avtor, ki se v knjigi med drugim loteva totalitarizmov in drugih ideologij, je bil tokrat prvič v eni od držav, ki so bile nekdaj za železno zaveso.

družbainfo

družbainfo

Naš gost

VEČ ...|17. 11. 2018
Sestra Slavka Cekuta

V goste smo povabili sestro Slavko Cekuta, ki pripada redu šolskih sester de Notre Dame.Zdaj živi v skupnosti v Novem mestu, pred tem pa je kar deset let živela med zapuščenimi otroki v Albaniji. Opisala je izkušnjo te dokaj neznane a lepe dežele.

Sestra Slavka Cekuta

V goste smo povabili sestro Slavko Cekuta, ki pripada redu šolskih sester de Notre Dame.Zdaj živi v skupnosti v Novem mestu, pred tem pa je kar deset let živela med zapuščenimi otroki v Albaniji. Opisala je izkušnjo te dokaj neznane a lepe dežele.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostpogovor

Naš gost

Sestra Slavka Cekuta

V goste smo povabili sestro Slavko Cekuta, ki pripada redu šolskih sester de Notre Dame.Zdaj živi v skupnosti v Novem mestu, pred tem pa je kar deset let živela med zapuščenimi otroki v Albaniji. Opisala je izkušnjo te dokaj neznane a lepe dežele.

VEČ ...|17. 11. 2018
Sestra Slavka Cekuta

V goste smo povabili sestro Slavko Cekuta, ki pripada redu šolskih sester de Notre Dame.Zdaj živi v skupnosti v Novem mestu, pred tem pa je kar deset let živela med zapuščenimi otroki v Albaniji. Opisala je izkušnjo te dokaj neznane a lepe dežele.

družbaduhovnostpogovor

družbaduhovnostpogovor

Komentar tedna

VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Radio Ognjišče

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

družbapolitikakomentar

družbapolitikakomentar

Iz Betanije

VEČ ...|16. 11. 2018
Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

Blaž Lesnik

družbaintegracijakaritasmigracije

Iz Betanije

Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

VEČ ...|16. 11. 2018
Zakaj mladi v Albaniji ne vidijo prihodnosti?

Sestra Slavka Cekuta je podala svoj pogled na razmere v Albaniji. Spregovorila je o migracijah, korupciji, mladih...

družbaintegracijakaritasmigracije

družbaintegracijakaritasmigracije

Komentar Družina

VEČ ...|15. 11. 2018
Zločin in skupnost

Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.

Zločin in skupnost

Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.

Radio Ognjišče

družba

Komentar Družina

Zločin in skupnost

Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.

VEČ ...|15. 11. 2018
Zločin in skupnost

Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.

družba

družba

Svetovalnica

VEČ ...|15. 11. 2018
Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Blaž Lesnik

družbazdravstvorak debelega črevesapreventiva

Svetovalnica

Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

VEČ ...|15. 11. 2018
Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

družbazdravstvorak debelega črevesapreventiva

družbazdravstvorak debelega črevesapreventiva

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2018
Zavod Varna pot: Če bi ceste spregovorile

Neprofiten humanitarni Zavod Varna pot že dvanajsto leto zapored ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - 18. novembru - vabi k razmisleku o tem, kaj je življenje in kaj lahko vsak od nas stori za večjo prometno varnost. Predsednik Robert Štaba je v našem studiu med drugim govoril tudi o uresničevanju vizije NIČ.

Zavod Varna pot: Če bi ceste spregovorile

Neprofiten humanitarni Zavod Varna pot že dvanajsto leto zapored ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - 18. novembru - vabi k razmisleku o tem, kaj je življenje in kaj lahko vsak od nas stori za večjo prometno varnost. Predsednik Robert Štaba je v našem studiu med drugim govoril tudi o uresničevanju vizije NIČ.

Petra Stopar

družbapogovorinfoizobraževanjezdravstvospomin

Informativni prispevki

Zavod Varna pot: Če bi ceste spregovorile

Neprofiten humanitarni Zavod Varna pot že dvanajsto leto zapored ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - 18. novembru - vabi k razmisleku o tem, kaj je življenje in kaj lahko vsak od nas stori za večjo prometno varnost. Predsednik Robert Štaba je v našem studiu med drugim govoril tudi o uresničevanju vizije NIČ.

VEČ ...|14. 11. 2018
Zavod Varna pot: Če bi ceste spregovorile

Neprofiten humanitarni Zavod Varna pot že dvanajsto leto zapored ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - 18. novembru - vabi k razmisleku o tem, kaj je življenje in kaj lahko vsak od nas stori za večjo prometno varnost. Predsednik Robert Štaba je v našem studiu med drugim govoril tudi o uresničevanju vizije NIČ.

družbapogovorinfoizobraževanjezdravstvospomin

družbapogovorinfoizobraževanjezdravstvospomin

Iz Betanije

VEČ ...|14. 11. 2018
Zgodbe Albancev v Sloveniji

Sestra Slavka Cekuta, ki je enajst let delala z dekleti iz ulice v Elbasanu (Albanija), danes v Škofijski karitas Novo mesto pomaga predvsem kosovskim Albancem, ki se zatečejo po pomoč. Kaj potrebujejo in kako zapletena je pot njihove integracije?

Zgodbe Albancev v Sloveniji

Sestra Slavka Cekuta, ki je enajst let delala z dekleti iz ulice v Elbasanu (Albanija), danes v Škofijski karitas Novo mesto pomaga predvsem kosovskim Albancem, ki se zatečejo po pomoč. Kaj potrebujejo in kako zapletena je pot njihove integracije?

Blaž Lesnik

družbaintegracijakaritaskosovski Albanci

Iz Betanije

Zgodbe Albancev v Sloveniji

Sestra Slavka Cekuta, ki je enajst let delala z dekleti iz ulice v Elbasanu (Albanija), danes v Škofijski karitas Novo mesto pomaga predvsem kosovskim Albancem, ki se zatečejo po pomoč. Kaj potrebujejo in kako zapletena je pot njihove integracije?

VEČ ...|14. 11. 2018
Zgodbe Albancev v Sloveniji

Sestra Slavka Cekuta, ki je enajst let delala z dekleti iz ulice v Elbasanu (Albanija), danes v Škofijski karitas Novo mesto pomaga predvsem kosovskim Albancem, ki se zatečejo po pomoč. Kaj potrebujejo in kako zapletena je pot njihove integracije?

družbaintegracijakaritaskosovski Albanci

družbaintegracijakaritaskosovski Albanci

Globine

VEČ ...|13. 11. 2018
O etiki govora

Svoboda izražanja misli je na preizkušnji, kaj pa etika govora? V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo, nato pa tista vsakdanja, človeška, ki lahko prenese informacijo, sporoča ali pa napade in rani. Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Naš gost je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O etiki govora

Svoboda izražanja misli je na preizkušnji, kaj pa etika govora? V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo, nato pa tista vsakdanja, človeška, ki lahko prenese informacijo, sporoča ali pa napade in rani. Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Naš gost je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbabesedagovorduhovnostjavno mnenje

Globine

O etiki govora

Svoboda izražanja misli je na preizkušnji, kaj pa etika govora? V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo, nato pa tista vsakdanja, človeška, ki lahko prenese informacijo, sporoča ali pa napade in rani. Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Naš gost je bil jezuit p. Damjan Ristić.

VEČ ...|13. 11. 2018
O etiki govora

Svoboda izražanja misli je na preizkušnji, kaj pa etika govora? V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo, nato pa tista vsakdanja, človeška, ki lahko prenese informacijo, sporoča ali pa napade in rani. Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Naš gost je bil jezuit p. Damjan Ristić.

družbabesedagovorduhovnostjavno mnenje

družbabesedagovorduhovnostjavno mnenje

Naš pogled

VEČ ...|13. 11. 2018
Le od kod tista dva novčiča

Le od kod tista dva novčiča

Marjan Bunič

družbakomentar

Naš pogled

Le od kod tista dva novčiča

VEČ ...|13. 11. 2018
Le od kod tista dva novčiča

družbakomentar

družbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 11. 2018
Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma

Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma

Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

Tanja Dominko

družbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma

Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

VEČ ...|12. 11. 2018
Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma

Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

družbapolitika

družbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|12. 11. 2018
O delu z dekleti iz albanskih ulic

Sestra Slavka Cekuta je enajst let delala v albanskem mestu Elbasan, kjer je pomagača zlorabljenim in zavrženim dekletom do dojstojanstva in novega življenja. Spregovorila je tudi o ganljivem srečanju, do katerega je prišlo septembra 2018.

O delu z dekleti iz albanskih ulic

Sestra Slavka Cekuta je enajst let delala v albanskem mestu Elbasan, kjer je pomagača zlorabljenim in zavrženim dekletom do dojstojanstva in novega življenja. Spregovorila je tudi o ganljivem srečanju, do katerega je prišlo septembra 2018.

Blaž Lesnik

družbaAlbanijadostojanstvovzgoja

Iz Betanije

O delu z dekleti iz albanskih ulic

Sestra Slavka Cekuta je enajst let delala v albanskem mestu Elbasan, kjer je pomagača zlorabljenim in zavrženim dekletom do dojstojanstva in novega življenja. Spregovorila je tudi o ganljivem srečanju, do katerega je prišlo septembra 2018.

VEČ ...|12. 11. 2018
O delu z dekleti iz albanskih ulic

Sestra Slavka Cekuta je enajst let delala v albanskem mestu Elbasan, kjer je pomagača zlorabljenim in zavrženim dekletom do dojstojanstva in novega življenja. Spregovorila je tudi o ganljivem srečanju, do katerega je prišlo septembra 2018.

družbaAlbanijadostojanstvovzgoja

družbaAlbanijadostojanstvovzgoja

Evropska unija v živo

VEČ ...|11. 11. 2018
Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

Helena Škrlec

družbaduhovnostinfo

Evropska unija v živo

Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

VEČ ...|11. 11. 2018
Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

družbaduhovnostinfo

družbaduhovnostinfo

Pojdite in učite

VEČ ...|11. 11. 2018
Misijonski Burundi

Tokrat smo se podali v Afriko. Naša misijonska oddaja Pojdite in učite je namreč nadaljevala zgodbo, ki jo je začela v minuli oddaji. Misijonarka s. Anka Burger je spregovorila tudi o sodelovanju s Slovensko Karitas in o sadovih, ki jih to rojeva v Burundiju.

Misijonski Burundi

Tokrat smo se podali v Afriko. Naša misijonska oddaja Pojdite in učite je namreč nadaljevala zgodbo, ki jo je začela v minuli oddaji. Misijonarka s. Anka Burger je spregovorila tudi o sodelovanju s Slovensko Karitas in o sadovih, ki jih to rojeva v Burundiju.

Jure Sešek

pogovordružbaduhovnost

Pojdite in učite

Misijonski Burundi

Tokrat smo se podali v Afriko. Naša misijonska oddaja Pojdite in učite je namreč nadaljevala zgodbo, ki jo je začela v minuli oddaji. Misijonarka s. Anka Burger je spregovorila tudi o sodelovanju s Slovensko Karitas in o sadovih, ki jih to rojeva v Burundiju.

VEČ ...|11. 11. 2018
Misijonski Burundi

Tokrat smo se podali v Afriko. Naša misijonska oddaja Pojdite in učite je namreč nadaljevala zgodbo, ki jo je začela v minuli oddaji. Misijonarka s. Anka Burger je spregovorila tudi o sodelovanju s Slovensko Karitas in o sadovih, ki jih to rojeva v Burundiju.

pogovordružbaduhovnost

pogovordružbaduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 11. 2018
Sinoda o mladih - nadškof Alojzij Cvikl

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je bil slovenski delegat na škofovski sinodi o mladih, je spregovoril o tem, kaj bodo na področju pastorale z mladimi začeli spreminjati v Cerkvi v Sloveniji.

Sinoda o mladih - nadškof Alojzij Cvikl

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je bil slovenski delegat na škofovski sinodi o mladih, je spregovoril o tem, kaj bodo na področju pastorale z mladimi začeli spreminjati v Cerkvi v Sloveniji.

Marta Jerebič

družbamladipapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sinoda o mladih - nadškof Alojzij Cvikl

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je bil slovenski delegat na škofovski sinodi o mladih, je spregovoril o tem, kaj bodo na področju pastorale z mladimi začeli spreminjati v Cerkvi v Sloveniji.

VEČ ...|11. 11. 2018
Sinoda o mladih - nadškof Alojzij Cvikl

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je bil slovenski delegat na škofovski sinodi o mladih, je spregovoril o tem, kaj bodo na področju pastorale z mladimi začeli spreminjati v Cerkvi v Sloveniji.

družbamladipapežpogovor

družbamladipapežpogovor

Srečanja

VEČ ...|11. 11. 2018
Svet osamljenih tujcev

V oddaji smo gostili avtorja nove knjige z naslovom Svet osamljenih tujcev, škofa Antona Jamnika.

Svet osamljenih tujcev

V oddaji smo gostili avtorja nove knjige z naslovom Svet osamljenih tujcev, škofa Antona Jamnika.

Petra Stopar

duhovnostizobraževanjedružba

Srečanja

Svet osamljenih tujcev

V oddaji smo gostili avtorja nove knjige z naslovom Svet osamljenih tujcev, škofa Antona Jamnika.

VEČ ...|11. 11. 2018
Svet osamljenih tujcev

V oddaji smo gostili avtorja nove knjige z naslovom Svet osamljenih tujcev, škofa Antona Jamnika.

duhovnostizobraževanjedružba

duhovnostizobraževanjedružba

Za življenje

VEČ ...|10. 11. 2018
Osebna odgovornost otrok in delovne navade

Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

Osebna odgovornost otrok in delovne navade

Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Za življenje

Osebna odgovornost otrok in delovne navade

Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

VEČ ...|10. 11. 2018
Osebna odgovornost otrok in delovne navade

Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Vabilo na pot

VEČ ...|9. 11. 2018
Martinovi pohodi

Martinovi pohodi imajo v pohodnem koledarju popolno pravlado. V spomin na sv. Martina, ki naj bi ga pot iz Szombathelya peljala tudi prek Domanjševcev v Tours, se je odvijal nedeljski Martinov pohod, hodili pa ste lahko tudi po obronkih Semiča, po Brdih, pod Pohorjem in v okolici Moravskih Toplicah.

Martinovi pohodi

Martinovi pohodi imajo v pohodnem koledarju popolno pravlado. V spomin na sv. Martina, ki naj bi ga pot iz Szombathelya peljala tudi prek Domanjševcev v Tours, se je odvijal nedeljski Martinov pohod, hodili pa ste lahko tudi po obronkih Semiča, po Brdih, pod Pohorjem in v okolici Moravskih Toplicah.

Blaž Lesnik

družbainfonaravašport

Vabilo na pot

Martinovi pohodi

Martinovi pohodi imajo v pohodnem koledarju popolno pravlado. V spomin na sv. Martina, ki naj bi ga pot iz Szombathelya peljala tudi prek Domanjševcev v Tours, se je odvijal nedeljski Martinov pohod, hodili pa ste lahko tudi po obronkih Semiča, po Brdih, pod Pohorjem in v okolici Moravskih Toplicah.

VEČ ...|9. 11. 2018
Martinovi pohodi

Martinovi pohodi imajo v pohodnem koledarju popolno pravlado. V spomin na sv. Martina, ki naj bi ga pot iz Szombathelya peljala tudi prek Domanjševcev v Tours, se je odvijal nedeljski Martinov pohod, hodili pa ste lahko tudi po obronkih Semiča, po Brdih, pod Pohorjem in v okolici Moravskih Toplicah.

družbainfonaravašport

družbainfonaravašport

Komentar tedna

VEČ ...|9. 11. 2018
Pilula zoper konfekcijsko mnenje z ljubljanskega buržujskega štanta

Komentar tedna je pripravil Lenart Rihar, voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Pilula zoper konfekcijsko mnenje z ljubljanskega buržujskega štanta

Komentar tedna je pripravil Lenart Rihar, voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružba

Komentar tedna

Pilula zoper konfekcijsko mnenje z ljubljanskega buržujskega štanta

Komentar tedna je pripravil Lenart Rihar, voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

VEČ ...|9. 11. 2018
Pilula zoper konfekcijsko mnenje z ljubljanskega buržujskega štanta

Komentar tedna je pripravil Lenart Rihar, voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

komentardružba

komentardružba

Doživetja narave

VEČ ...|9. 11. 2018
Martinova pot in podnebni pohod

Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi tokratne oddaje. Gosta p. dr. Edi Kovač (frančiškan) in Tine Jenko (Kulturni center sv. Martin Turski) sta spregovorila o kulturni pot sv. Martina, ki je v Sloveniji označena od meje z madžarsko do Logatca. Sveti Martin je znanilec novega sveta, nove civilizacije ljubezni, vzajemne delitve, solidarnosti. K pravičnosti in solidarnosti pa želijo spodbuditi tudi podnebni romarji, ki so se, navdihnjeni s papeževo okoljsko okrožnico, podali na peš romanje iz Vatikana do poljskega mesta Katovice, kjer bo decembra podnebna konferenca. Pogovor z dvema med njimi (Louise Peltier in AG Sano) je v drugem delu oddaje.

Martinova pot in podnebni pohod

Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi tokratne oddaje. Gosta p. dr. Edi Kovač (frančiškan) in Tine Jenko (Kulturni center sv. Martin Turski) sta spregovorila o kulturni pot sv. Martina, ki je v Sloveniji označena od meje z madžarsko do Logatca. Sveti Martin je znanilec novega sveta, nove civilizacije ljubezni, vzajemne delitve, solidarnosti. K pravičnosti in solidarnosti pa želijo spodbuditi tudi podnebni romarji, ki so se, navdihnjeni s papeževo okoljsko okrožnico, podali na peš romanje iz Vatikana do poljskega mesta Katovice, kjer bo decembra podnebna konferenca. Pogovor z dvema med njimi (Louise Peltier in AG Sano) je v drugem delu oddaje.

Blaž Lesnik

solidarnostdružbapodnebjelaudato.si

Doživetja narave

Martinova pot in podnebni pohod

Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi tokratne oddaje. Gosta p. dr. Edi Kovač (frančiškan) in Tine Jenko (Kulturni center sv. Martin Turski) sta spregovorila o kulturni pot sv. Martina, ki je v Sloveniji označena od meje z madžarsko do Logatca. Sveti Martin je znanilec novega sveta, nove civilizacije ljubezni, vzajemne delitve, solidarnosti. K pravičnosti in solidarnosti pa želijo spodbuditi tudi podnebni romarji, ki so se, navdihnjeni s papeževo okoljsko okrožnico, podali na peš romanje iz Vatikana do poljskega mesta Katovice, kjer bo decembra podnebna konferenca. Pogovor z dvema med njimi (Louise Peltier in AG Sano) je v drugem delu oddaje.

VEČ ...|9. 11. 2018
Martinova pot in podnebni pohod

Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi tokratne oddaje. Gosta p. dr. Edi Kovač (frančiškan) in Tine Jenko (Kulturni center sv. Martin Turski) sta spregovorila o kulturni pot sv. Martina, ki je v Sloveniji označena od meje z madžarsko do Logatca. Sveti Martin je znanilec novega sveta, nove civilizacije ljubezni, vzajemne delitve, solidarnosti. K pravičnosti in solidarnosti pa želijo spodbuditi tudi podnebni romarji, ki so se, navdihnjeni s papeževo okoljsko okrožnico, podali na peš romanje iz Vatikana do poljskega mesta Katovice, kjer bo decembra podnebna konferenca. Pogovor z dvema med njimi (Louise Peltier in AG Sano) je v drugem delu oddaje.

solidarnostdružbapodnebjelaudato.si

solidarnostdružbapodnebjelaudato.si

Sadike iz antike

VEČ ...|8. 11. 2018
Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Mateja Subotičanec

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike

Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

VEČ ...|8. 11. 2018
Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

spomindružbazdravstvo

spomindružbazdravstvo

Luč v temi

VEČ ...|6. 11. 2018
Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih

Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.

Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih

Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.

Sonja Pungertnik

družbasvetovanjezdravstvo

Luč v temi

Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih

Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.

VEČ ...|6. 11. 2018
Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih

Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.

družbasvetovanjezdravstvo

družbasvetovanjezdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|6. 11. 2018
Naivnost - prvi korak k okužbi!

Človek bi pričakoval, da bodo jabolka v trgovski ponudbi, če sadjarji letos zanje dobijo tako mizerno plačilo, občutno cenejša, kot minuli dve leti, ko jih zaradi pozebe ni bilo. Pričakoval bi, da bomo zaradi bogate letine na policah lahko našli le zelo dobro blago, ki bo vabilo, da pridemo še in še kupimo, vsa ostal manj kakovosten pridelek pa bo na poti v predelavo in nam bo v dolgih zimskih mesecih na voljo kot odličen sadni sok ali kot zelo zdrav jabolčni kis. Domač, slovenski. Prisluhinte pogledu Roberta Božiča.

Naivnost - prvi korak k okužbi!

Človek bi pričakoval, da bodo jabolka v trgovski ponudbi, če sadjarji letos zanje dobijo tako mizerno plačilo, občutno cenejša, kot minuli dve leti, ko jih zaradi pozebe ni bilo. Pričakoval bi, da bomo zaradi bogate letine na policah lahko našli le zelo dobro blago, ki bo vabilo, da pridemo še in še kupimo, vsa ostal manj kakovosten pridelek pa bo na poti v predelavo in nam bo v dolgih zimskih mesecih na voljo kot odličen sadni sok ali kot zelo zdrav jabolčni kis. Domač, slovenski. Prisluhinte pogledu Roberta Božiča.

Robert Božič

družbakmetijstvonaravazdravstvovzgoja

Naš pogled

Naivnost - prvi korak k okužbi!

Človek bi pričakoval, da bodo jabolka v trgovski ponudbi, če sadjarji letos zanje dobijo tako mizerno plačilo, občutno cenejša, kot minuli dve leti, ko jih zaradi pozebe ni bilo. Pričakoval bi, da bomo zaradi bogate letine na policah lahko našli le zelo dobro blago, ki bo vabilo, da pridemo še in še kupimo, vsa ostal manj kakovosten pridelek pa bo na poti v predelavo in nam bo v dolgih zimskih mesecih na voljo kot odličen sadni sok ali kot zelo zdrav jabolčni kis. Domač, slovenski. Prisluhinte pogledu Roberta Božiča.

VEČ ...|6. 11. 2018
Naivnost - prvi korak k okužbi!

Človek bi pričakoval, da bodo jabolka v trgovski ponudbi, če sadjarji letos zanje dobijo tako mizerno plačilo, občutno cenejša, kot minuli dve leti, ko jih zaradi pozebe ni bilo. Pričakoval bi, da bomo zaradi bogate letine na policah lahko našli le zelo dobro blago, ki bo vabilo, da pridemo še in še kupimo, vsa ostal manj kakovosten pridelek pa bo na poti v predelavo in nam bo v dolgih zimskih mesecih na voljo kot odličen sadni sok ali kot zelo zdrav jabolčni kis. Domač, slovenski. Prisluhinte pogledu Roberta Božiča.

družbakmetijstvonaravazdravstvovzgoja

družbakmetijstvonaravazdravstvovzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 11. 2018
Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Alen Salihović

politikapogovorinfodružba

Informativni prispevki

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

VEČ ...|6. 11. 2018
Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

politikapogovorinfodružba

politikapogovorinfodružba

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 11. 2018
Msgr. Mitja Leskovar - tajnik na nunciaturi v Indiji

Msgr. Mitja Leskovar je eden od treh Slovencev, ki deluje v vatikanski diplomaciji. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi, msgr. Matjaž Roter pa je tajnik na nunciaturi v Kolumbiji. Msgr. Mitja Leskovar je pred kratkim zasedel mesto tajnika na nunciaturi v New Delhiju.

Msgr. Mitja Leskovar - tajnik na nunciaturi v Indiji

Msgr. Mitja Leskovar je eden od treh Slovencev, ki deluje v vatikanski diplomaciji. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi, msgr. Matjaž Roter pa je tajnik na nunciaturi v Kolumbiji. Msgr. Mitja Leskovar je pred kratkim zasedel mesto tajnika na nunciaturi v New Delhiju.

Marta Jerebič

družbainfopogovor

Informativni prispevki

Msgr. Mitja Leskovar - tajnik na nunciaturi v Indiji

Msgr. Mitja Leskovar je eden od treh Slovencev, ki deluje v vatikanski diplomaciji. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi, msgr. Matjaž Roter pa je tajnik na nunciaturi v Kolumbiji. Msgr. Mitja Leskovar je pred kratkim zasedel mesto tajnika na nunciaturi v New Delhiju.

VEČ ...|4. 11. 2018
Msgr. Mitja Leskovar - tajnik na nunciaturi v Indiji

Msgr. Mitja Leskovar je eden od treh Slovencev, ki deluje v vatikanski diplomaciji. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi, msgr. Matjaž Roter pa je tajnik na nunciaturi v Kolumbiji. Msgr. Mitja Leskovar je pred kratkim zasedel mesto tajnika na nunciaturi v New Delhiju.

družbainfopogovor

družbainfopogovor

Karitas

VEČ ...|4. 11. 2018
Na obisku pri Skupnosti Srečanje

Objavili smo prispevek z obiska v eni od komun Skupnosti Srečanje. Ta deluje pod okriljem Zavoda Pelikan - Karitas, namenjena pa je predvsem zdravljenju in rehabilitaciji zasvojenim z drogami.

Na obisku pri Skupnosti Srečanje

Objavili smo prispevek z obiska v eni od komun Skupnosti Srečanje. Ta deluje pod okriljem Zavoda Pelikan - Karitas, namenjena pa je predvsem zdravljenju in rehabilitaciji zasvojenim z drogami.

Petra Stopar

družbazasvojenost

Karitas

Na obisku pri Skupnosti Srečanje

Objavili smo prispevek z obiska v eni od komun Skupnosti Srečanje. Ta deluje pod okriljem Zavoda Pelikan - Karitas, namenjena pa je predvsem zdravljenju in rehabilitaciji zasvojenim z drogami.

VEČ ...|4. 11. 2018
Na obisku pri Skupnosti Srečanje

Objavili smo prispevek z obiska v eni od komun Skupnosti Srečanje. Ta deluje pod okriljem Zavoda Pelikan - Karitas, namenjena pa je predvsem zdravljenju in rehabilitaciji zasvojenim z drogami.

družbazasvojenost

družbazasvojenost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - v. d. predsednice uprave ustanove s. Hermina Nemšak

Ustanova Anin sklad, ki združuje in podpira družine z več otroki je danes pripravila srečanje družin in dobrotnikov ob 20-letnici delovanja. Dogajanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval dolgoletni predsednik strokovno-nadzornega sveta ustanove, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nadaljevalo pa z druženjem in spoznavanjem družin z vršilko dolžnosti predsednice uprave ustanove s. Hermino Nemšak, dobrotniki ter ostalimi člani.

20 let ustanove Anin sklad - v. d. predsednice uprave ustanove s. Hermina Nemšak

Ustanova Anin sklad, ki združuje in podpira družine z več otroki je danes pripravila srečanje družin in dobrotnikov ob 20-letnici delovanja. Dogajanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval dolgoletni predsednik strokovno-nadzornega sveta ustanove, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nadaljevalo pa z druženjem in spoznavanjem družin z vršilko dolžnosti predsednice uprave ustanove s. Hermino Nemšak, dobrotniki ter ostalimi člani.

Alen Salihović

pogovordružbaduhovnostinfo

Informativni prispevki

20 let ustanove Anin sklad - v. d. predsednice uprave ustanove s. Hermina Nemšak

Ustanova Anin sklad, ki združuje in podpira družine z več otroki je danes pripravila srečanje družin in dobrotnikov ob 20-letnici delovanja. Dogajanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval dolgoletni predsednik strokovno-nadzornega sveta ustanove, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nadaljevalo pa z druženjem in spoznavanjem družin z vršilko dolžnosti predsednice uprave ustanove s. Hermino Nemšak, dobrotniki ter ostalimi člani.

VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - v. d. predsednice uprave ustanove s. Hermina Nemšak

Ustanova Anin sklad, ki združuje in podpira družine z več otroki je danes pripravila srečanje družin in dobrotnikov ob 20-letnici delovanja. Dogajanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval dolgoletni predsednik strokovno-nadzornega sveta ustanove, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nadaljevalo pa z druženjem in spoznavanjem družin z vršilko dolžnosti predsednice uprave ustanove s. Hermino Nemšak, dobrotniki ter ostalimi člani.

pogovordružbaduhovnostinfo

pogovordružbaduhovnostinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

Alen Salihović

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotrocidružbaduhovnostinfootroci

Informativni prispevki

20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotrocidružbaduhovnostinfootroci

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotrocidružbaduhovnostinfootroci

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - pridiga nadškof Stanislav Zore

Ustanova Anin sklad, ki združuje in podpira družine z več otroki je danes pripravila srečanje družin in dobrotnikov ob 20-letnici delovanja. Dogajanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval dolgoletni predsednik strokovno-nadzornega sveta ustanove, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nadaljevalo pa z druženjem in spoznavanjem družin z vršilko dolžnosti predsednice uprave ustanove s. Hermino Nemšak, dobrotniki ter ostalimi člani.

20 let ustanove Anin sklad - pridiga nadškof Stanislav Zore

Ustanova Anin sklad, ki združuje in podpira družine z več otroki je danes pripravila srečanje družin in dobrotnikov ob 20-letnici delovanja. Dogajanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval dolgoletni predsednik strokovno-nadzornega sveta ustanove, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nadaljevalo pa z druženjem in spoznavanjem družin z vršilko dolžnosti predsednice uprave ustanove s. Hermino Nemšak, dobrotniki ter ostalimi člani.

Alen Salihović

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotroci

Informativni prispevki

20 let ustanove Anin sklad - pridiga nadškof Stanislav Zore

Ustanova Anin sklad, ki združuje in podpira družine z več otroki je danes pripravila srečanje družin in dobrotnikov ob 20-letnici delovanja. Dogajanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval dolgoletni predsednik strokovno-nadzornega sveta ustanove, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nadaljevalo pa z druženjem in spoznavanjem družin z vršilko dolžnosti predsednice uprave ustanove s. Hermino Nemšak, dobrotniki ter ostalimi člani.

VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - pridiga nadškof Stanislav Zore

Ustanova Anin sklad, ki združuje in podpira družine z več otroki je danes pripravila srečanje družin in dobrotnikov ob 20-letnici delovanja. Dogajanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval dolgoletni predsednik strokovno-nadzornega sveta ustanove, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nadaljevalo pa z druženjem in spoznavanjem družin z vršilko dolžnosti predsednice uprave ustanove s. Hermino Nemšak, dobrotniki ter ostalimi člani.

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotroci

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotroci

Svetovalnica

VEČ ...|2. 11. 2018
Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij

Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij

Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

Blaž Lesnik

družbapaliativna oskrbaumirajočisvetovanje

Svetovalnica

Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij

Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

VEČ ...|2. 11. 2018
Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij

Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

družbapaliativna oskrbaumirajočisvetovanje

družbapaliativna oskrbaumirajočisvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|2. 11. 2018
Kako molimo za pokojne

Kako molimo za pokojne

Mateja Subotičanec

družbaduhovnost

Iz Betanije

Kako molimo za pokojne

VEČ ...|2. 11. 2018
Kako molimo za pokojne

družbaduhovnost

družbaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 11. 2018
Dr. Janez Juhant pred slovesnostjo ob Lipi sprave na Žalah

Društvo Združeni ob Lipi vabi na spominsko slovesnost za vse žrtve vojn in revolucije, ki bo na dan spomina vseh rajnih, v petek, 2. novembra 2018, ob 16.00 ob Lipi sprave na Žalah v Ljubljani. Letos obhajamo 30-letnico, ko so se prvič javno k molitvi in žalovanju za žrtvami lahko zbrali svojci ter s kulturno prireditvijo in molitvijo objokovali pomorjene in padle svojce.

Dr. Janez Juhant pred slovesnostjo ob Lipi sprave na Žalah

Društvo Združeni ob Lipi vabi na spominsko slovesnost za vse žrtve vojn in revolucije, ki bo na dan spomina vseh rajnih, v petek, 2. novembra 2018, ob 16.00 ob Lipi sprave na Žalah v Ljubljani. Letos obhajamo 30-letnico, ko so se prvič javno k molitvi in žalovanju za žrtvami lahko zbrali svojci ter s kulturno prireditvijo in molitvijo objokovali pomorjene in padle svojce.

Jože Bartolj

duhovnostdružbapolitikaspomin

Informativni prispevki

Dr. Janez Juhant pred slovesnostjo ob Lipi sprave na Žalah

Društvo Združeni ob Lipi vabi na spominsko slovesnost za vse žrtve vojn in revolucije, ki bo na dan spomina vseh rajnih, v petek, 2. novembra 2018, ob 16.00 ob Lipi sprave na Žalah v Ljubljani. Letos obhajamo 30-letnico, ko so se prvič javno k molitvi in žalovanju za žrtvami lahko zbrali svojci ter s kulturno prireditvijo in molitvijo objokovali pomorjene in padle svojce.

VEČ ...|2. 11. 2018
Dr. Janez Juhant pred slovesnostjo ob Lipi sprave na Žalah

Društvo Združeni ob Lipi vabi na spominsko slovesnost za vse žrtve vojn in revolucije, ki bo na dan spomina vseh rajnih, v petek, 2. novembra 2018, ob 16.00 ob Lipi sprave na Žalah v Ljubljani. Letos obhajamo 30-letnico, ko so se prvič javno k molitvi in žalovanju za žrtvami lahko zbrali svojci ter s kulturno prireditvijo in molitvijo objokovali pomorjene in padle svojce.

duhovnostdružbapolitikaspomin

duhovnostdružbapolitikaspomin

Pogovor o

VEČ ...|31. 10. 2018
Papeževa apostolska spodbuda o svetosti

Smo res vsi kristjani poklicani k svetosti? Oddajo smo pred praznikom Vseh svetih posvetili papeževi apostolski spodbudi o svetosti z naslovom: Veselite in radujte se. Kako na to papeževo povabilo gledajo duhovniki, redovniki in laiki? In katere so pasti, v katere se danes pogosto ujamemo?

Papeževa apostolska spodbuda o svetosti

Smo res vsi kristjani poklicani k svetosti? Oddajo smo pred praznikom Vseh svetih posvetili papeževi apostolski spodbudi o svetosti z naslovom: Veselite in radujte se. Kako na to papeževo povabilo gledajo duhovniki, redovniki in laiki? In katere so pasti, v katere se danes pogosto ujamemo?

Marjana Debevec

duhovnostdružbapapežpogovor

Pogovor o

Papeževa apostolska spodbuda o svetosti

Smo res vsi kristjani poklicani k svetosti? Oddajo smo pred praznikom Vseh svetih posvetili papeževi apostolski spodbudi o svetosti z naslovom: Veselite in radujte se. Kako na to papeževo povabilo gledajo duhovniki, redovniki in laiki? In katere so pasti, v katere se danes pogosto ujamemo?

VEČ ...|31. 10. 2018
Papeževa apostolska spodbuda o svetosti

Smo res vsi kristjani poklicani k svetosti? Oddajo smo pred praznikom Vseh svetih posvetili papeževi apostolski spodbudi o svetosti z naslovom: Veselite in radujte se. Kako na to papeževo povabilo gledajo duhovniki, redovniki in laiki? In katere so pasti, v katere se danes pogosto ujamemo?

duhovnostdružbapapežpogovor

duhovnostdružbapapežpogovor

Iz Betanije

VEČ ...|31. 10. 2018
Molitve, maše za pokojne

Molitve, maše za pokojne

Mateja Subotičanec

družbaduhovnost

Iz Betanije

Molitve, maše za pokojne

VEČ ...|31. 10. 2018
Molitve, maše za pokojne

družbaduhovnost

družbaduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|30. 10. 2018
Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče ...

Marta Jerebič govori o tem, kakšen odziv je doživela, ko se je 23. oktobra na Filozofski fakulteti oglasila v razpravi na okrogli mizi z naslovom »Jezik in spol« in povedala, da je z Radia Ognjišče.

Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče ...

Marta Jerebič govori o tem, kakšen odziv je doživela, ko se je 23. oktobra na Filozofski fakulteti oglasila v razpravi na okrogli mizi z naslovom »Jezik in spol« in povedala, da je z Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

družbakomentarpolitika

Naš pogled

Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče ...

Marta Jerebič govori o tem, kakšen odziv je doživela, ko se je 23. oktobra na Filozofski fakulteti oglasila v razpravi na okrogli mizi z naslovom »Jezik in spol« in povedala, da je z Radia Ognjišče.

VEČ ...|30. 10. 2018
Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče ...

Marta Jerebič govori o tem, kakšen odziv je doživela, ko se je 23. oktobra na Filozofski fakulteti oglasila v razpravi na okrogli mizi z naslovom »Jezik in spol« in povedala, da je z Radia Ognjišče.

družbakomentarpolitika

družbakomentarpolitika

Od slike do besede

VEČ ...|30. 10. 2018
Krščanstvo na Slovenskem

Od slike do besede

Krščanstvo na Slovenskem

VEČ ...|30. 10. 2018

Via positiva

VEČ ...|30. 10. 2018
Ne spreglejmo svojih čustev

Dr. Bogdan Polajner se je izobraževal in deloval tudi v tujini, pri nas razširja eno od dvajsetih znanstveno dokazanih in priznanih Bonding psihoterapij. Z njim smo govorili o procesih spoprijemanja različnih izzivov v življenju, o notranjem, čustvenem svetu, psihološkem dojemanju sebe in sveta. Posebno mesto bomo namenili osnovnim, temeljnim čustvenim stanjem, kot so ugodje, strah, jeza in ljubezen.

Ne spreglejmo svojih čustev

Dr. Bogdan Polajner se je izobraževal in deloval tudi v tujini, pri nas razširja eno od dvajsetih znanstveno dokazanih in priznanih Bonding psihoterapij. Z njim smo govorili o procesih spoprijemanja različnih izzivov v življenju, o notranjem, čustvenem svetu, psihološkem dojemanju sebe in sveta. Posebno mesto bomo namenili osnovnim, temeljnim čustvenim stanjem, kot so ugodje, strah, jeza in ljubezen.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Via positiva

Ne spreglejmo svojih čustev

Dr. Bogdan Polajner se je izobraževal in deloval tudi v tujini, pri nas razširja eno od dvajsetih znanstveno dokazanih in priznanih Bonding psihoterapij. Z njim smo govorili o procesih spoprijemanja različnih izzivov v življenju, o notranjem, čustvenem svetu, psihološkem dojemanju sebe in sveta. Posebno mesto bomo namenili osnovnim, temeljnim čustvenim stanjem, kot so ugodje, strah, jeza in ljubezen.

VEČ ...|30. 10. 2018
Ne spreglejmo svojih čustev

Dr. Bogdan Polajner se je izobraževal in deloval tudi v tujini, pri nas razširja eno od dvajsetih znanstveno dokazanih in priznanih Bonding psihoterapij. Z njim smo govorili o procesih spoprijemanja različnih izzivov v življenju, o notranjem, čustvenem svetu, psihološkem dojemanju sebe in sveta. Posebno mesto bomo namenili osnovnim, temeljnim čustvenim stanjem, kot so ugodje, strah, jeza in ljubezen.

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|29. 10. 2018
Zadni dan radijskih počitnic

V tokratni oddaji PRO smo bili še zadnjič pri letošnjih radijskih počitnicah. Obudili smo namreč spomin na zadnji dan, ko smo se vračali domov. Slišali ste posnetke zadnjega bogoslužja, ki smo ga obhajali v Udbini in izjave nekaterih počitnikarjev.

Zadni dan radijskih počitnic

V tokratni oddaji PRO smo bili še zadnjič pri letošnjih radijskih počitnicah. Obudili smo namreč spomin na zadnji dan, ko smo se vračali domov. Slišali ste posnetke zadnjega bogoslužja, ki smo ga obhajali v Udbini in izjave nekaterih počitnikarjev.

Franci Trstenjak

pogovordružbaduhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Zadni dan radijskih počitnic

V tokratni oddaji PRO smo bili še zadnjič pri letošnjih radijskih počitnicah. Obudili smo namreč spomin na zadnji dan, ko smo se vračali domov. Slišali ste posnetke zadnjega bogoslužja, ki smo ga obhajali v Udbini in izjave nekaterih počitnikarjev.

VEČ ...|29. 10. 2018
Zadni dan radijskih počitnic

V tokratni oddaji PRO smo bili še zadnjič pri letošnjih radijskih počitnicah. Obudili smo namreč spomin na zadnji dan, ko smo se vračali domov. Slišali ste posnetke zadnjega bogoslužja, ki smo ga obhajali v Udbini in izjave nekaterih počitnikarjev.

pogovordružbaduhovnost

pogovordružbaduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|29. 10. 2018
Pokopališča

Ob prazniku vseh svetih pokopališča oživijo. Lepo je, da se spominjamo naših dragih s tako gorečnostjo, je pa vendarle to lahko tudi past. Kakšna, bo povedal jezuit p. Mio Kekič

Pokopališča

Ob prazniku vseh svetih pokopališča oživijo. Lepo je, da se spominjamo naših dragih s tako gorečnostjo, je pa vendarle to lahko tudi past. Kakšna, bo povedal jezuit p. Mio Kekič

Mateja Subotičanec

duhovnostdružba

Iz Betanije

Pokopališča

Ob prazniku vseh svetih pokopališča oživijo. Lepo je, da se spominjamo naših dragih s tako gorečnostjo, je pa vendarle to lahko tudi past. Kakšna, bo povedal jezuit p. Mio Kekič

VEČ ...|29. 10. 2018
Pokopališča

Ob prazniku vseh svetih pokopališča oživijo. Lepo je, da se spominjamo naših dragih s tako gorečnostjo, je pa vendarle to lahko tudi past. Kakšna, bo povedal jezuit p. Mio Kekič

duhovnostdružba

duhovnostdružba

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|29. 10. 2018
Profesor dr. Stane Granda o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih

V oddaji smo gostili profesorja dr. Staneta Grando. Z njim smo se pogovarjali ali bi morali ob dnevu spomina sveče prižgati tudi na grobiščih, komentiral je dogajanje v vladni koaliciji, slabo socialno sliko države, predvsem upokojencev, ob sklepu pa je nekaj besed namenil tudi bližajočim se lokalnim volitvam.

Profesor dr. Stane Granda o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih

V oddaji smo gostili profesorja dr. Staneta Grando. Z njim smo se pogovarjali ali bi morali ob dnevu spomina sveče prižgati tudi na grobiščih, komentiral je dogajanje v vladni koaliciji, slabo socialno sliko države, predvsem upokojencev, ob sklepu pa je nekaj besed namenil tudi bližajočim se lokalnim volitvam.

Alen Salihović

infosvetovanjepolitikadružbasvpmgranda

Spoznanje več predsodek manj

Profesor dr. Stane Granda o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih

V oddaji smo gostili profesorja dr. Staneta Grando. Z njim smo se pogovarjali ali bi morali ob dnevu spomina sveče prižgati tudi na grobiščih, komentiral je dogajanje v vladni koaliciji, slabo socialno sliko države, predvsem upokojencev, ob sklepu pa je nekaj besed namenil tudi bližajočim se lokalnim volitvam.

VEČ ...|29. 10. 2018
Profesor dr. Stane Granda o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih

V oddaji smo gostili profesorja dr. Staneta Grando. Z njim smo se pogovarjali ali bi morali ob dnevu spomina sveče prižgati tudi na grobiščih, komentiral je dogajanje v vladni koaliciji, slabo socialno sliko države, predvsem upokojencev, ob sklepu pa je nekaj besed namenil tudi bližajočim se lokalnim volitvam.

infosvetovanjepolitikadružbasvpmgranda

infosvetovanjepolitikadružbasvpmgranda

Evropska unija v živo

VEČ ...|28. 10. 2018
Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

Helena Škrlec

infopolitikadružba

Evropska unija v živo

Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

VEČ ...|28. 10. 2018
Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

infopolitikadružba

infopolitikadružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|28. 10. 2018
Zaključek Sinode mladih

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj se je v zadnjem tednu dogajalo na sinodi o mladih, pred praznikom vseh svetih pa smo naredili anketo o tem, koliko je danes svetost še aktualna za posameznika.

Zaključek Sinode mladih

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj se je v zadnjem tednu dogajalo na sinodi o mladih, pred praznikom vseh svetih pa smo naredili anketo o tem, koliko je danes svetost še aktualna za posameznika.

Marjana Debevec

duhovnostdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Zaključek Sinode mladih

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj se je v zadnjem tednu dogajalo na sinodi o mladih, pred praznikom vseh svetih pa smo naredili anketo o tem, koliko je danes svetost še aktualna za posameznika.

VEČ ...|28. 10. 2018
Zaključek Sinode mladih

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj se je v zadnjem tednu dogajalo na sinodi o mladih, pred praznikom vseh svetih pa smo naredili anketo o tem, koliko je danes svetost še aktualna za posameznika.

duhovnostdružba

duhovnostdružba

Za življenje

VEČ ...|27. 10. 2018
Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpogovordružba

Za življenje

Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

VEČ ...|27. 10. 2018
Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

duhovnostpogovordružba

duhovnostpogovordružba

Iz Betanije

VEČ ...|26. 10. 2018
Ločitev- boleča izkušnja

Pri ločitvah svojo ceno plačajo tudi otroci. Boleča izkušnja za vse vpletene.

Ločitev- boleča izkušnja

Pri ločitvah svojo ceno plačajo tudi otroci. Boleča izkušnja za vse vpletene.

Mateja Subotičanec

družbaločeniskupine Srce za ločene

Iz Betanije

Ločitev- boleča izkušnja

Pri ločitvah svojo ceno plačajo tudi otroci. Boleča izkušnja za vse vpletene.

VEČ ...|26. 10. 2018
Ločitev- boleča izkušnja

Pri ločitvah svojo ceno plačajo tudi otroci. Boleča izkušnja za vse vpletene.

družbaločeniskupine Srce za ločene

družbaločeniskupine Srce za ločene

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 10. 2018
P. dr. Edi Kovač ob smrti Alojza Rebule

Ob smrti Alojza Rebule smo spregovorili z njegovim prijateljem patrom Edijem Kovačem, ki je z njim govoril nekaj dni pred smrtjo.

P. dr. Edi Kovač ob smrti Alojza Rebule

Ob smrti Alojza Rebule smo spregovorili z njegovim prijateljem patrom Edijem Kovačem, ki je z njim govoril nekaj dni pred smrtjo.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturaspomin

Informativni prispevki

P. dr. Edi Kovač ob smrti Alojza Rebule

Ob smrti Alojza Rebule smo spregovorili z njegovim prijateljem patrom Edijem Kovačem, ki je z njim govoril nekaj dni pred smrtjo.

VEČ ...|24. 10. 2018
P. dr. Edi Kovač ob smrti Alojza Rebule

Ob smrti Alojza Rebule smo spregovorili z njegovim prijateljem patrom Edijem Kovačem, ki je z njim govoril nekaj dni pred smrtjo.

družbaduhovnostkulturaspomin

družbaduhovnostkulturaspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 10. 2018
Ogrožena svoboda vesti

V komentarju se avtorica Mojca Kucler Dolinar dotakne problematike tako imenovane mavrične ideologije.

Ogrožena svoboda vesti

V komentarju se avtorica Mojca Kucler Dolinar dotakne problematike tako imenovane mavrične ideologije.

Alenka Žibert

družba

Komentar Časnik.si

Ogrožena svoboda vesti

V komentarju se avtorica Mojca Kucler Dolinar dotakne problematike tako imenovane mavrične ideologije.

VEČ ...|24. 10. 2018
Ogrožena svoboda vesti

V komentarju se avtorica Mojca Kucler Dolinar dotakne problematike tako imenovane mavrične ideologije.

družba

družba

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 10. 2018
Nič več plastičnih krožnikov, plastičnega pribora in slamic …

Evropski parlament je sprejel pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bo tako med drugim prepovedana prodaja plastičnih krožnikov, pribora, palčk za mešanje pijač in slamic. Takšen predlog Evropske komisije je podprlo 571 evropski poslancev. Med njimi je bila tudi Romana Tomc, ki je na odboru za ekonomske zadeve o tem pripravljala mnenje za politično skupino Evropske ljudske stranke.

Nič več plastičnih krožnikov, plastičnega pribora in slamic …

Evropski parlament je sprejel pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bo tako med drugim prepovedana prodaja plastičnih krožnikov, pribora, palčk za mešanje pijač in slamic. Takšen predlog Evropske komisije je podprlo 571 evropski poslancev. Med njimi je bila tudi Romana Tomc, ki je na odboru za ekonomske zadeve o tem pripravljala mnenje za politično skupino Evropske ljudske stranke.

Helena Škrlec

politikadružbadružbakomentar

Informativni prispevki

Nič več plastičnih krožnikov, plastičnega pribora in slamic …

Evropski parlament je sprejel pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bo tako med drugim prepovedana prodaja plastičnih krožnikov, pribora, palčk za mešanje pijač in slamic. Takšen predlog Evropske komisije je podprlo 571 evropski poslancev. Med njimi je bila tudi Romana Tomc, ki je na odboru za ekonomske zadeve o tem pripravljala mnenje za politično skupino Evropske ljudske stranke.

VEČ ...|24. 10. 2018
Nič več plastičnih krožnikov, plastičnega pribora in slamic …

Evropski parlament je sprejel pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bo tako med drugim prepovedana prodaja plastičnih krožnikov, pribora, palčk za mešanje pijač in slamic. Takšen predlog Evropske komisije je podprlo 571 evropski poslancev. Med njimi je bila tudi Romana Tomc, ki je na odboru za ekonomske zadeve o tem pripravljala mnenje za politično skupino Evropske ljudske stranke.

politikadružbadružbakomentar

politikadružbadružbakomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Jože Bartolj

danilo oražem

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 11. 2018
Izzivi ekološkega čebelarstva

V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, strastnega zagovornika ekološkega čebelarjenja in sonaravnega zatiranja varoj, ki izpostavlja dejstvo, da ekološko kmetovanje v Sloveniji strmo raste, ekološko čebelarstvo, pa stoji na mrtvi točki.

Izzivi ekološkega čebelarstva

V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, strastnega zagovornika ekološkega čebelarjenja in sonaravnega zatiranja varoj, ki izpostavlja dejstvo, da ekološko kmetovanje v Sloveniji strmo raste, ekološko čebelarstvo, pa stoji na mrtvi točki.

Slavi Košir

kmetijstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 11. 2018
Priprave na Slovenski dan, Luka Debevec Mayer v Sloveniji, Pesem tisočerih zvonov v Belgiji

V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini se pripravljajo na 63. Slovenski dan, ki bo povezal več obletnic - pogovarjali smo se z ustvarjalci; na turnejo v Slovenijo je prišel Luka Debevec Mayer, v Belgiji je gostovala glasbena maša Pesem tisočerih zvonov, Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je praznovala 30-letnico.

Priprave na Slovenski dan, Luka Debevec Mayer v Sloveniji, Pesem tisočerih zvonov v Belgiji

V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini se pripravljajo na 63. Slovenski dan, ki bo povezal več obletnic - pogovarjali smo se z ustvarjalci; na turnejo v Slovenijo je prišel Luka Debevec Mayer, v Belgiji je gostovala glasbena maša Pesem tisočerih zvonov, Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je praznovala 30-letnico.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Komentar tedna

VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Radio Ognjišče

družbapolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 11. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o izboljšanju dela ustavnega sodišča

Še zadnjič v tem letu smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o izobraževalnem sistemu v pravosodju in tudi o imuniteti. Nismo pa mogli tudi mimo njegovih ločenih mnenj.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o izboljšanju dela ustavnega sodišča

Še zadnjič v tem letu smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o izobraževalnem sistemu v pravosodju in tudi o imuniteti. Nismo pa mogli tudi mimo njegovih ločenih mnenj.

Alen Salihović

pogovorpolitika

Naš pogled

VEČ ...|20. 11. 2018
Vse teče

Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

Vse teče

Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

Mateja Subotičanec

družbakomentar

Melodije s harmoniko

VEČ ...|20. 11. 2018
Ansambel Banovšek

Ansambel Banovšek je za peto obletnico delovanja pripravil nove pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki 2. decembra, na dan koncerta v njihovem domačem kraju: Slovenske Konjice. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji.

Ansambel Banovšek

Ansambel Banovšek je za peto obletnico delovanja pripravil nove pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki 2. decembra, na dan koncerta v njihovem domačem kraju: Slovenske Konjice. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji.

Ivan Hudnik

glasbapogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 11. 2018
Nasveti za zatiranje voluharja

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je opozoril na mogoče načine zatiranja voluharja, ki lahko predvsem v sadjarstvu povzroči precej škode.

Nasveti za zatiranje voluharja

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je opozoril na mogoče načine zatiranja voluharja, ki lahko predvsem v sadjarstvu povzroči precej škode.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|20. 11. 2018
Bonton - Bojana Košnik Čuk

O bontonu smo ponovno spregovorili s strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk. Med drugim smo se dotaknili pošiljanja vabil, medsebojnega pozdravljanja in poslovnega odnosa.

Bonton - Bojana Košnik Čuk

O bontonu smo ponovno spregovorili s strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk. Med drugim smo se dotaknili pošiljanja vabil, medsebojnega pozdravljanja in poslovnega odnosa.

Marjan Bunič

svetovanje