Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

politikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2021
P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

VEČ ...|17. 10. 2021
P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 10. 2021
Ptuj, Brje, Pušča, Straža

Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.

Ptuj, Brje, Pušča, Straža

Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ptuj, Brje, Pušča, Straža

Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.

VEČ ...|16. 10. 2021
Ptuj, Brje, Pušča, Straža

Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Naš gost

VEČ ...|16. 10. 2021
s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

spominživljenjeMadagaskarmisijonis. Marjeta Zanjkovičdružbaduhovnostizobraževanje

Naš gost

s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

VEČ ...|16. 10. 2021
s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

Jure Sešek

spominživljenjeMadagaskarmisijonis. Marjeta Zanjkovičdružbaduhovnostizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|16. 10. 2021
Sočutno starševstvo

V sobotni oddaji Za življenje je bila z nami psihologinja, zakonska in družinska psihoterapevtka, mama petih otrok, ki raziskuje in preučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva doc. dr. Andreja Poljanec. Govorili smo o tem, kako je mogoče graditi dobre in iskrene odnose v družini, službi, družbi … Verjetno bomo večkrat preigravali besede rahločutnost, pravila, meje. 

Sočutno starševstvo

V sobotni oddaji Za življenje je bila z nami psihologinja, zakonska in družinska psihoterapevtka, mama petih otrok, ki raziskuje in preučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva doc. dr. Andreja Poljanec. Govorili smo o tem, kako je mogoče graditi dobre in iskrene odnose v družini, službi, družbi … Verjetno bomo večkrat preigravali besede rahločutnost, pravila, meje. 

vzgojaduhovnostdružbamladiotrocipogovorsvetovanje

Za življenje

Sočutno starševstvo

V sobotni oddaji Za življenje je bila z nami psihologinja, zakonska in družinska psihoterapevtka, mama petih otrok, ki raziskuje in preučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva doc. dr. Andreja Poljanec. Govorili smo o tem, kako je mogoče graditi dobre in iskrene odnose v družini, službi, družbi … Verjetno bomo večkrat preigravali besede rahločutnost, pravila, meje. 

VEČ ...|16. 10. 2021
Sočutno starševstvo

V sobotni oddaji Za življenje je bila z nami psihologinja, zakonska in družinska psihoterapevtka, mama petih otrok, ki raziskuje in preučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva doc. dr. Andreja Poljanec. Govorili smo o tem, kako je mogoče graditi dobre in iskrene odnose v družini, službi, družbi … Verjetno bomo večkrat preigravali besede rahločutnost, pravila, meje. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostdružbamladiotrocipogovorsvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|15. 10. 2021
Skupnost SRCE in skrb za otroke po razvezi

Ob razpadu družine zelo trpijo tudi otroci. P. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce, je tokrat spregovoril o žalovanju otrok. Ti potrebujejo približno dve leti, da prebolijo ločitev svojih staršev; da jo popolnoma sprejmejo pa so potrebna še naslednja tri leta.

Skupnost SRCE in skrb za otroke po razvezi

Ob razpadu družine zelo trpijo tudi otroci. P. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce, je tokrat spregovoril o žalovanju otrok. Ti potrebujejo približno dve leti, da prebolijo ločitev svojih staršev; da jo popolnoma sprejmejo pa so potrebna še naslednja tri leta.

družbaCerkevrazporočeniločitevotroci

Iz Betanije

Skupnost SRCE in skrb za otroke po razvezi

Ob razpadu družine zelo trpijo tudi otroci. P. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce, je tokrat spregovoril o žalovanju otrok. Ti potrebujejo približno dve leti, da prebolijo ločitev svojih staršev; da jo popolnoma sprejmejo pa so potrebna še naslednja tri leta.

VEČ ...|15. 10. 2021
Skupnost SRCE in skrb za otroke po razvezi

Ob razpadu družine zelo trpijo tudi otroci. P. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce, je tokrat spregovoril o žalovanju otrok. Ti potrebujejo približno dve leti, da prebolijo ločitev svojih staršev; da jo popolnoma sprejmejo pa so potrebna še naslednja tri leta.

Meta Potočnik

družbaCerkevrazporočeniločitevotroci

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 10. 2021
Na sejmu Narava zdravje polno dobrih idej

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej

Na sejmu Narava zdravje polno dobrih idej

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Na sejmu Narava zdravje polno dobrih idej

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej

VEČ ...|14. 10. 2021
Na sejmu Narava zdravje polno dobrih idej

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Via positiva

VEČ ...|14. 10. 2021
Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

družbapogovorodnosipsihologijasvetovanje

Via positiva

Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

VEČ ...|14. 10. 2021
Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Radio Ognjišče

družbapogovorodnosipsihologijasvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 10. 2021
Kam letijo cene elektrike in kako ukrepati

Energenti po svetu se dražijo in kot kaže, se rast cen energije tudi v Evropi ne bo ustavila. V aktualni Svetovalnici smo se vprašali, kaj to pomeni za gospodinjstva in kje iskati dolgoročne rešitve. Naš gost je bil direktor strateškega inoviranja v družbi Gen-i dr. Dejan Paravan.

Kam letijo cene elektrike in kako ukrepati

Energenti po svetu se dražijo in kot kaže, se rast cen energije tudi v Evropi ne bo ustavila. V aktualni Svetovalnici smo se vprašali, kaj to pomeni za gospodinjstva in kje iskati dolgoročne rešitve. Naš gost je bil direktor strateškega inoviranja v družbi Gen-i dr. Dejan Paravan.

svetovanjedružbaenergetika

Svetovalnica

Kam letijo cene elektrike in kako ukrepati

Energenti po svetu se dražijo in kot kaže, se rast cen energije tudi v Evropi ne bo ustavila. V aktualni Svetovalnici smo se vprašali, kaj to pomeni za gospodinjstva in kje iskati dolgoročne rešitve. Naš gost je bil direktor strateškega inoviranja v družbi Gen-i dr. Dejan Paravan.

VEČ ...|14. 10. 2021
Kam letijo cene elektrike in kako ukrepati

Energenti po svetu se dražijo in kot kaže, se rast cen energije tudi v Evropi ne bo ustavila. V aktualni Svetovalnici smo se vprašali, kaj to pomeni za gospodinjstva in kje iskati dolgoročne rešitve. Naš gost je bil direktor strateškega inoviranja v družbi Gen-i dr. Dejan Paravan.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaenergetika

Iz Betanije

VEČ ...|13. 10. 2021
Skupnost SRCE - prostor za razvezane

O tem, kako je pred 18 leti nastala Skupnost SRCE, je spregovoril p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razporočenih je beseda tekla tudi o oblikah pomoči, ki jih nudijo tistim, ki okrevajo zaradi ločitve, zapuščenosti in tudi materialnih stisk, ki sledijo ločitvi.

Skupnost SRCE - prostor za razvezane

O tem, kako je pred 18 leti nastala Skupnost SRCE, je spregovoril p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razporočenih je beseda tekla tudi o oblikah pomoči, ki jih nudijo tistim, ki okrevajo zaradi ločitve, zapuščenosti in tudi materialnih stisk, ki sledijo ločitvi.

družbaCerkevrazporočeniločitev

Iz Betanije

Skupnost SRCE - prostor za razvezane

O tem, kako je pred 18 leti nastala Skupnost SRCE, je spregovoril p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razporočenih je beseda tekla tudi o oblikah pomoči, ki jih nudijo tistim, ki okrevajo zaradi ločitve, zapuščenosti in tudi materialnih stisk, ki sledijo ločitvi.

VEČ ...|13. 10. 2021
Skupnost SRCE - prostor za razvezane

O tem, kako je pred 18 leti nastala Skupnost SRCE, je spregovoril p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razporočenih je beseda tekla tudi o oblikah pomoči, ki jih nudijo tistim, ki okrevajo zaradi ločitve, zapuščenosti in tudi materialnih stisk, ki sledijo ločitvi.

Meta Potočnik

družbaCerkevrazporočeniločitev

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Globine

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Naš pogled

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Naš pogled

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Jure Sešek

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 10. 2021
Malo pratice, pa mal solatice

Oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Malo pratice, pa mal solatice, ki je potekala konec septembra v Galeriji Atrij Občine Tržič. Koncert so pripravili pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, v sodelovanju s Tržiškim muzejem v sklopu akcije Slovenija – Evropska gastronomska regija, na temo kulinarike.


 

Malo pratice, pa mal solatice

Oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Malo pratice, pa mal solatice, ki je potekala konec septembra v Galeriji Atrij Občine Tržič. Koncert so pripravili pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, v sodelovanju s Tržiškim muzejem v sklopu akcije Slovenija – Evropska gastronomska regija, na temo kulinarike.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Malo pratice, pa mal solatice

Oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Malo pratice, pa mal solatice, ki je potekala konec septembra v Galeriji Atrij Občine Tržič. Koncert so pripravili pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, v sodelovanju s Tržiškim muzejem v sklopu akcije Slovenija – Evropska gastronomska regija, na temo kulinarike.


 

VEČ ...|11. 10. 2021
Malo pratice, pa mal solatice

Oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Malo pratice, pa mal solatice, ki je potekala konec septembra v Galeriji Atrij Občine Tržič. Koncert so pripravili pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, v sodelovanju s Tržiškim muzejem v sklopu akcije Slovenija – Evropska gastronomska regija, na temo kulinarike.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Iz Betanije

VEČ ...|11. 10. 2021
Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

odnosirazvezadružbaduhovnostrazporočenisvetovanje

Iz Betanije

Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

VEČ ...|11. 10. 2021
Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

Meta Potočnik

odnosirazvezadružbaduhovnostrazporočenisvetovanje

Luč v temi

VEČ ...|10. 10. 2021
Gosta Katjuša Koprivnikar in Mitja Osolnik

Tema tokratne oddaje Luč v temi bo pogovor z ravnateljico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Predstavili pa vam bomo tudi ekipo, ki bo naše barve zastopala na evropskem prvenstvu v steznem kegljanju, peticijo, ki so jo predstavniki slepih predali v Državni zbor RS ter novo številko revije RIKOSS.

Gosta Katjuša Koprivnikar in Mitja Osolnik

Tema tokratne oddaje Luč v temi bo pogovor z ravnateljico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Predstavili pa vam bomo tudi ekipo, ki bo naše barve zastopala na evropskem prvenstvu v steznem kegljanju, peticijo, ki so jo predstavniki slepih predali v Državni zbor RS ter novo številko revije RIKOSS.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Gosta Katjuša Koprivnikar in Mitja Osolnik

Tema tokratne oddaje Luč v temi bo pogovor z ravnateljico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Predstavili pa vam bomo tudi ekipo, ki bo naše barve zastopala na evropskem prvenstvu v steznem kegljanju, peticijo, ki so jo predstavniki slepih predali v Državni zbor RS ter novo številko revije RIKOSS.

VEČ ...|10. 10. 2021
Gosta Katjuša Koprivnikar in Mitja Osolnik

Tema tokratne oddaje Luč v temi bo pogovor z ravnateljico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Predstavili pa vam bomo tudi ekipo, ki bo naše barve zastopala na evropskem prvenstvu v steznem kegljanju, peticijo, ki so jo predstavniki slepih predali v Državni zbor RS ter novo številko revije RIKOSS.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 10. 2021
Ivjana Banić, havajska izkušnja

Ivjana Banić nas je popeljala na Havaje. Še pred izbruhom novega koronavirusa se je z družino odpravila na daljše raziskovanje sveta, med katerim je destinacija, ki velja za eno od rajskih, za več kot leto dni postala njen dom. Zaupala nam je, kakšni izzivi so spremljali selitev, kako so jo navdušili narava in ljudje, katerih besed se je naučila, kaj je pogrešala in kako je tam doživljala epidemijo covida-19.

Ivjana Banić, havajska izkušnja

Ivjana Banić nas je popeljala na Havaje. Še pred izbruhom novega koronavirusa se je z družino odpravila na daljše raziskovanje sveta, med katerim je destinacija, ki velja za eno od rajskih, za več kot leto dni postala njen dom. Zaupala nam je, kakšni izzivi so spremljali selitev, kako so jo navdušili narava in ljudje, katerih besed se je naučila, kaj je pogrešala in kako je tam doživljala epidemijo covida-19.

družbainfo

Z ljudmi na poti

Ivjana Banić, havajska izkušnja

Ivjana Banić nas je popeljala na Havaje. Še pred izbruhom novega koronavirusa se je z družino odpravila na daljše raziskovanje sveta, med katerim je destinacija, ki velja za eno od rajskih, za več kot leto dni postala njen dom. Zaupala nam je, kakšni izzivi so spremljali selitev, kako so jo navdušili narava in ljudje, katerih besed se je naučila, kaj je pogrešala in kako je tam doživljala epidemijo covida-19.

VEČ ...|10. 10. 2021
Ivjana Banić, havajska izkušnja

Ivjana Banić nas je popeljala na Havaje. Še pred izbruhom novega koronavirusa se je z družino odpravila na daljše raziskovanje sveta, med katerim je destinacija, ki velja za eno od rajskih, za več kot leto dni postala njen dom. Zaupala nam je, kakšni izzivi so spremljali selitev, kako so jo navdušili narava in ljudje, katerih besed se je naučila, kaj je pogrešala in kako je tam doživljala epidemijo covida-19.

Helena Križnik

družbainfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 10. 2021
19. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani

V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).

19. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani

V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

19. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani

V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).

VEČ ...|10. 10. 2021
19. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani

V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|9. 10. 2021
Prijateljstvo

S priznano psihologinjo, publicistko, predavateljico, tudi pesnico Alenko Rebula smo govorili o prijateljstvu, o razlikah med sorodstvenimi in prijateljskimi odnosi ter vezmi. Kako jih graditi in vzdrževati, v čem so njihove posebnosti?, sta le dve izhodišči pogovora. 

Prijateljstvo

S priznano psihologinjo, publicistko, predavateljico, tudi pesnico Alenko Rebula smo govorili o prijateljstvu, o razlikah med sorodstvenimi in prijateljskimi odnosi ter vezmi. Kako jih graditi in vzdrževati, v čem so njihove posebnosti?, sta le dve izhodišči pogovora. 

družbakulturaotrocipogovorvzgoja

Za življenje

Prijateljstvo

S priznano psihologinjo, publicistko, predavateljico, tudi pesnico Alenko Rebula smo govorili o prijateljstvu, o razlikah med sorodstvenimi in prijateljskimi odnosi ter vezmi. Kako jih graditi in vzdrževati, v čem so njihove posebnosti?, sta le dve izhodišči pogovora. 

VEČ ...|9. 10. 2021
Prijateljstvo

S priznano psihologinjo, publicistko, predavateljico, tudi pesnico Alenko Rebula smo govorili o prijateljstvu, o razlikah med sorodstvenimi in prijateljskimi odnosi ter vezmi. Kako jih graditi in vzdrževati, v čem so njihove posebnosti?, sta le dve izhodišči pogovora. 

Nataša Ličen

družbakulturaotrocipogovorvzgoja

Iz naših krajev

VEČ ...|9. 10. 2021
Murska Sobota, Domžale, Brežice

Poročali smo o investicijah v zdravstveno infrastrukturo v Murski Soboti, vzpostavitvi novega centra za duševno zdravje v Domžalah in dogajanju v Brežicah ob občinskem prazniku.

Murska Sobota, Domžale, Brežice

Poročali smo o investicijah v zdravstveno infrastrukturo v Murski Soboti, vzpostavitvi novega centra za duševno zdravje v Domžalah in dogajanju v Brežicah ob občinskem prazniku.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Murska Sobota, Domžale, Brežice

Poročali smo o investicijah v zdravstveno infrastrukturo v Murski Soboti, vzpostavitvi novega centra za duševno zdravje v Domžalah in dogajanju v Brežicah ob občinskem prazniku.

VEČ ...|9. 10. 2021
Murska Sobota, Domžale, Brežice

Poročali smo o investicijah v zdravstveno infrastrukturo v Murski Soboti, vzpostavitvi novega centra za duševno zdravje v Domžalah in dogajanju v Brežicah ob občinskem prazniku.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Mladoskop

VEČ ...|8. 10. 2021
Študenti so o-čistili Slovenijo

Študenti, vključeni v Zvezo Škis, so septembra leta 2021 pripravili več čistilnih akcij po Sloveniji, za čistejše lokalno okolje in lepšo prihodnost vseh, so dodali. Njihov osnovni namen je, da bi se v okolju, kjer živijo, počutili bolje. S tem ne želijo pritegniti pozornosti in za to prostovoljno dejanje dobiti posebna odlikovanja, so v pogovoru šaljivo dodali. Gostili smo aktualnega predsednika in odgovorno za stike z mediji pri Zvezi Škis Marka Perka in Klaro Šušteršič

Študenti so o-čistili Slovenijo

Študenti, vključeni v Zvezo Škis, so septembra leta 2021 pripravili več čistilnih akcij po Sloveniji, za čistejše lokalno okolje in lepšo prihodnost vseh, so dodali. Njihov osnovni namen je, da bi se v okolju, kjer živijo, počutili bolje. S tem ne želijo pritegniti pozornosti in za to prostovoljno dejanje dobiti posebna odlikovanja, so v pogovoru šaljivo dodali. Gostili smo aktualnega predsednika in odgovorno za stike z mediji pri Zvezi Škis Marka Perka in Klaro Šušteršič

mladidružbanarava

Mladoskop

Študenti so o-čistili Slovenijo

Študenti, vključeni v Zvezo Škis, so septembra leta 2021 pripravili več čistilnih akcij po Sloveniji, za čistejše lokalno okolje in lepšo prihodnost vseh, so dodali. Njihov osnovni namen je, da bi se v okolju, kjer živijo, počutili bolje. S tem ne želijo pritegniti pozornosti in za to prostovoljno dejanje dobiti posebna odlikovanja, so v pogovoru šaljivo dodali. Gostili smo aktualnega predsednika in odgovorno za stike z mediji pri Zvezi Škis Marka Perka in Klaro Šušteršič

VEČ ...|8. 10. 2021
Študenti so o-čistili Slovenijo

Študenti, vključeni v Zvezo Škis, so septembra leta 2021 pripravili več čistilnih akcij po Sloveniji, za čistejše lokalno okolje in lepšo prihodnost vseh, so dodali. Njihov osnovni namen je, da bi se v okolju, kjer živijo, počutili bolje. S tem ne želijo pritegniti pozornosti in za to prostovoljno dejanje dobiti posebna odlikovanja, so v pogovoru šaljivo dodali. Gostili smo aktualnega predsednika in odgovorno za stike z mediji pri Zvezi Škis Marka Perka in Klaro Šušteršič

Nataša Ličen

mladidružbanarava

Komentar tedna

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|7. 10. 2021
Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

družbaizobraževanjesvetovanjepogovorodnosi

Via positiva

Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

VEČ ...|7. 10. 2021
Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjesvetovanjepogovorodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 10. 2021
Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

kulturadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

VEČ ...|5. 10. 2021
Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba

Naš pogled

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Naš pogled

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 10. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

VEČ ...|4. 10. 2021
Dr. Žiga Turk o protestih in povezovanju opozicije

O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
 

Radio Ognjišče

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 10. 2021
Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

infodružbamladiodnosiotroci

Informativni prispevki

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

VEČ ...|4. 10. 2021
Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Radio Ognjišče

infodružbamladiodnosiotroci

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 10. 2021
Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale obeležuje 60 let

V letih od ustanovitve do danes je zbor zamenjal več vodij. Od leta 2013, ko je vodenje prevzela ga. Marika Haler, je zbor prepoznaven po ljudskem načinu petja. Zbor je ob 60-letnici izdal prvo zgoščenko in nanjo dokumentiral 16 vsebinsko raznolikih ljudskih pesmi. Zgoščenko in zbor sta v oddaji predstavila zborovodja ga. Marika Haler in predsednik Drago Tavčar.


 

Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale obeležuje 60 let

V letih od ustanovitve do danes je zbor zamenjal več vodij. Od leta 2013, ko je vodenje prevzela ga. Marika Haler, je zbor prepoznaven po ljudskem načinu petja. Zbor je ob 60-letnici izdal prvo zgoščenko in nanjo dokumentiral 16 vsebinsko raznolikih ljudskih pesmi. Zgoščenko in zbor sta v oddaji predstavila zborovodja ga. Marika Haler in predsednik Drago Tavčar.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale obeležuje 60 let

V letih od ustanovitve do danes je zbor zamenjal več vodij. Od leta 2013, ko je vodenje prevzela ga. Marika Haler, je zbor prepoznaven po ljudskem načinu petja. Zbor je ob 60-letnici izdal prvo zgoščenko in nanjo dokumentiral 16 vsebinsko raznolikih ljudskih pesmi. Zgoščenko in zbor sta v oddaji predstavila zborovodja ga. Marika Haler in predsednik Drago Tavčar.


 

VEČ ...|4. 10. 2021
Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale obeležuje 60 let

V letih od ustanovitve do danes je zbor zamenjal več vodij. Od leta 2013, ko je vodenje prevzela ga. Marika Haler, je zbor prepoznaven po ljudskem načinu petja. Zbor je ob 60-letnici izdal prvo zgoščenko in nanjo dokumentiral 16 vsebinsko raznolikih ljudskih pesmi. Zgoščenko in zbor sta v oddaji predstavila zborovodja ga. Marika Haler in predsednik Drago Tavčar.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 10. 2021
Ministrica Jaklitsch v ZDA

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

Ministrica Jaklitsch v ZDA

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Ministrica Jaklitsch v ZDA

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

VEČ ...|3. 10. 2021
Ministrica Jaklitsch v ZDA

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|2. 10. 2021
Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Trbovlje, Celje

Poročali smo o naložbah v šolsko infrastrukturo, odprtju novega izobraževalnega programa za frizerje v Celju, razvoju podjetništva in krepitvi zaposlovanja v občinah Trbovlje, Hrastnik in Radeče ter novi turistični pridobitvi v soški dolini tenigolfu. 

Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Trbovlje, Celje

Poročali smo o naložbah v šolsko infrastrukturo, odprtju novega izobraževalnega programa za frizerje v Celju, razvoju podjetništva in krepitvi zaposlovanja v občinah Trbovlje, Hrastnik in Radeče ter novi turistični pridobitvi v soški dolini tenigolfu. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Trbovlje, Celje

Poročali smo o naložbah v šolsko infrastrukturo, odprtju novega izobraževalnega programa za frizerje v Celju, razvoju podjetništva in krepitvi zaposlovanja v občinah Trbovlje, Hrastnik in Radeče ter novi turistični pridobitvi v soški dolini tenigolfu. 

VEČ ...|2. 10. 2021
Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Trbovlje, Celje

Poročali smo o naložbah v šolsko infrastrukturo, odprtju novega izobraževalnega programa za frizerje v Celju, razvoju podjetništva in krepitvi zaposlovanja v občinah Trbovlje, Hrastnik in Radeče ter novi turistični pridobitvi v soški dolini tenigolfu. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentardružbakoronavirusodnosi

Komentar tedna

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbakoronavirusodnosi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 9. 2021
Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

VEČ ...|29. 9. 2021
Andrej Tomelj: Izganjanje prerokov iz politike in kulture

V slovenski politiki zadnjih desteletij smo bili in smo priče izganjanju vsaj petih velikih prerokov iz javnega političnega življenja.

Andrej Tomelj

komentarpolitikadružba

Naš pogled

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

komentardružbapolitka

Naš pogled

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič

komentardružbapolitka

Za sožitje

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosisvetovanjepogovor

Za sožitje

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosisvetovanjepogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 9. 2021
Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

VEČ ...|28. 9. 2021
Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Sol in luč

VEČ ...|28. 9. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

družbaodnosisvetovanje

Sol in luč

Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

VEČ ...|28. 9. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 9. 2021
P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

VEČ ...|27. 9. 2021
P. Branko Cestnik o PCT pogoju pri vstopu v cerkev in dvojnih protestnikih

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 9. 2021
Orgličar Oto Nemanič

V Gornji Lokvici pri Metliki je doma Oto Nemanič. Po poklicu je tesar in eden redkih mojstrov, ki znajo streho prekriti s slamo. Sicer pa navdušen in strasten orgličar, ki se redno udeležuje festivala orglic v Mokronogu, z njimi pa popestri igranje tudi v skupini Preloški muzikanti. Orgličar Oto Nemanič je bil gost zadnje septembrske oddaje o ljudski glasbi.

Orgličar Oto Nemanič

V Gornji Lokvici pri Metliki je doma Oto Nemanič. Po poklicu je tesar in eden redkih mojstrov, ki znajo streho prekriti s slamo. Sicer pa navdušen in strasten orgličar, ki se redno udeležuje festivala orglic v Mokronogu, z njimi pa popestri igranje tudi v skupini Preloški muzikanti. Orgličar Oto Nemanič je bil gost zadnje septembrske oddaje o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Orgličar Oto Nemanič

V Gornji Lokvici pri Metliki je doma Oto Nemanič. Po poklicu je tesar in eden redkih mojstrov, ki znajo streho prekriti s slamo. Sicer pa navdušen in strasten orgličar, ki se redno udeležuje festivala orglic v Mokronogu, z njimi pa popestri igranje tudi v skupini Preloški muzikanti. Orgličar Oto Nemanič je bil gost zadnje septembrske oddaje o ljudski glasbi.

VEČ ...|27. 9. 2021
Orgličar Oto Nemanič

V Gornji Lokvici pri Metliki je doma Oto Nemanič. Po poklicu je tesar in eden redkih mojstrov, ki znajo streho prekriti s slamo. Sicer pa navdušen in strasten orgličar, ki se redno udeležuje festivala orglic v Mokronogu, z njimi pa popestri igranje tudi v skupini Preloški muzikanti. Orgličar Oto Nemanič je bil gost zadnje septembrske oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 9. 2021
Škof Saje in avstrijska Koroška

Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.

 

Škof Saje in avstrijska Koroška

Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.

 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Škof Saje in avstrijska Koroška

Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.

 

VEČ ...|26. 9. 2021
Škof Saje in avstrijska Koroška

Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 9. 2021
Velenje, Kranj, Maribor, Murska Sobota

V rubriki Iz naših krajev ste slišali o dogajanju v Velenju, Kranju, Mariboru in Murski Soboti. V ospredju bodo investicije, prehod na obnovljive vire energije in pogled v zgodovino s pomočjo arheoloških odkritij. Prisluhnite oddaji.

Velenje, Kranj, Maribor, Murska Sobota

V rubriki Iz naših krajev ste slišali o dogajanju v Velenju, Kranju, Mariboru in Murski Soboti. V ospredju bodo investicije, prehod na obnovljive vire energije in pogled v zgodovino s pomočjo arheoloških odkritij. Prisluhnite oddaji.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Velenje, Kranj, Maribor, Murska Sobota

V rubriki Iz naših krajev ste slišali o dogajanju v Velenju, Kranju, Mariboru in Murski Soboti. V ospredju bodo investicije, prehod na obnovljive vire energije in pogled v zgodovino s pomočjo arheoloških odkritij. Prisluhnite oddaji.

VEČ ...|25. 9. 2021
Velenje, Kranj, Maribor, Murska Sobota

V rubriki Iz naših krajev ste slišali o dogajanju v Velenju, Kranju, Mariboru in Murski Soboti. V ospredju bodo investicije, prehod na obnovljive vire energije in pogled v zgodovino s pomočjo arheoloških odkritij. Prisluhnite oddaji.

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Mladoskop

VEČ ...|24. 9. 2021
Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

mladidružbaduhovnostodnosi

Mladoskop

Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

VEČ ...|24. 9. 2021
Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|24. 9. 2021
Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

komentardružbavzgoja

Komentar tedna

Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

VEČ ...|24. 9. 2021
Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart

komentardružbavzgoja

Via positiva

VEČ ...|23. 9. 2021
Maja Megla: Smem biti to, kar sem

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

Maja Megla: Smem biti to, kar sem

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

družbapogovorodnosi

Via positiva

Maja Megla: Smem biti to, kar sem

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

VEČ ...|23. 9. 2021
Maja Megla: Smem biti to, kar sem

Druga knjiga Maje Megla, novinarke publicistke, Smem biti to, kar sem je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih. Je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivi edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili v otroštvu in so z nami od nekdaj?

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 9. 2021
Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

VEČ ...|21. 9. 2021
Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Od slike do besede

VEČ ...|21. 9. 2021
Zbornik o Dostojevskem

Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
 

Zbornik o Dostojevskem

Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
 

družbaspominRusija

Od slike do besede

Zbornik o Dostojevskem

Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
 

VEČ ...|21. 9. 2021
Zbornik o Dostojevskem

Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
 

Mateja Subotičanec

družbaspominRusija

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 9. 2021
Ragle in njihovih 25 let

Skupino Ragle iz Trebnjega odlikuje triglasno petje, vsebinsko bogat in raznolik pesemski repertoar, vestno zbiranje in dokumentiranje pesemskega gradiva, raziskovanje naše dediščine, globoko spoštovanje do ljudske glasbe in neizmerno veselje do petja. V skupini se družino dekleta in žene, ki štejejo od 35 do 38 let., letos pa obeležujejo 25 let delovanja. Z Raglami smo praznovali in se veseli v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ragle in njihovih 25 let

Skupino Ragle iz Trebnjega odlikuje triglasno petje, vsebinsko bogat in raznolik pesemski repertoar, vestno zbiranje in dokumentiranje pesemskega gradiva, raziskovanje naše dediščine, globoko spoštovanje do ljudske glasbe in neizmerno veselje do petja. V skupini se družino dekleta in žene, ki štejejo od 35 do 38 let., letos pa obeležujejo 25 let delovanja. Z Raglami smo praznovali in se veseli v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ragle in njihovih 25 let

Skupino Ragle iz Trebnjega odlikuje triglasno petje, vsebinsko bogat in raznolik pesemski repertoar, vestno zbiranje in dokumentiranje pesemskega gradiva, raziskovanje naše dediščine, globoko spoštovanje do ljudske glasbe in neizmerno veselje do petja. V skupini se družino dekleta in žene, ki štejejo od 35 do 38 let., letos pa obeležujejo 25 let delovanja. Z Raglami smo praznovali in se veseli v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|20. 9. 2021
Ragle in njihovih 25 let

Skupino Ragle iz Trebnjega odlikuje triglasno petje, vsebinsko bogat in raznolik pesemski repertoar, vestno zbiranje in dokumentiranje pesemskega gradiva, raziskovanje naše dediščine, globoko spoštovanje do ljudske glasbe in neizmerno veselje do petja. V skupini se družino dekleta in žene, ki štejejo od 35 do 38 let., letos pa obeležujejo 25 let delovanja. Z Raglami smo praznovali in se veseli v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 9. 2021
Vzgojno družinski seminar v Bruslju in Štefi Leber iz Argentine

Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage. 

Vzgojno družinski seminar v Bruslju in Štefi Leber iz Argentine

Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Vzgojno družinski seminar v Bruslju in Štefi Leber iz Argentine

Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage. 

VEČ ...|19. 9. 2021
Vzgojno družinski seminar v Bruslju in Štefi Leber iz Argentine

Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 9. 2021
Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|18. 9. 2021
Šenčur, Kočevje, Postojna, Ivančna Gorica

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju. 

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Mladoskop

VEČ ...|17. 9. 2021
Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

mladiduhovnostsvetovanjepogovorodnosidružba

Mladoskop

Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Br. Luka Modic o geslu 40. Stične - Utrdi moje korake

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

Nataša Ličen

mladiduhovnostsvetovanjepogovorodnosidružba

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 9. 2021
Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

izobraževanjepodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

VEČ ...|16. 9. 2021
Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružba

Via positiva

VEČ ...|16. 9. 2021
Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanje

Via positiva

Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

VEČ ...|16. 9. 2021
Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

Nataša Ličen

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|15. 9. 2021
V čem je posebnost katoliških vrtcev pri nas?

V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.

V čem je posebnost katoliških vrtcev pri nas?

V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.

družbaduhovnostotrocivzgojapredšolska vzgojamontesori

Iz Betanije

V čem je posebnost katoliških vrtcev pri nas?

V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.

VEČ ...|15. 9. 2021
V čem je posebnost katoliških vrtcev pri nas?

V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostotrocivzgojapredšolska vzgojamontesori

Naš pogled

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Naš pogled

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Od slike do besede

VEČ ...|14. 9. 2021
Martin Kojc in Učbenik življenja

Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.

Martin Kojc in Učbenik življenja

Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.

družbaknjigapsihologpisatelj

Od slike do besede

Martin Kojc in Učbenik življenja

Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.

VEČ ...|14. 9. 2021
Martin Kojc in Učbenik življenja

Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.

Mateja Subotičanec

družbaknjigapsihologpisatelj

Sol in luč

VEČ ...|14. 9. 2021
Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

družbaodnosiotrocimladi

Sol in luč

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Tadej Sadar

družbaodnosiotrocimladi

Svetovalnica

VEČ ...|14. 9. 2021
Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

svetovanjeizobraževanjezdravstvodružba

Svetovalnica

Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

VEČ ...|14. 9. 2021
Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjezdravstvodružba

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|15. 10. 2021
Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Blaž Lesnik

naravadružinaizletipravljiceljudska pripovedkavodnikZgodbe za otroke

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 10. 2021
Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Robert Božič

kmetijstvozadrugepovezovanjenabava

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 10. 2021
Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Protesti pod črto

Čeprav imajo vsi protesti, ki smo jim v Sloveniji priča, skupni imenovalec (izključevalnost in nestrpnost), pa je potrebno vendarle ločiti protivladne proteste od anticovid protestov, ki so zmes iracionalnega uporništva in prepričanja o ploščati zemlji.

Robert Hlede

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 10. 2021
Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 10. 2021
Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba