Petkov večer

VEČ ...|18. 1. 2019
Sveta dežela

Vladimir Petvar in Alenka Žibert sta vas popeljala v Izrael, mlado državo, ki je lani praznovala šele 70 let.

Sveta dežela

Vladimir Petvar in Alenka Žibert sta vas popeljala v Izrael, mlado državo, ki je lani praznovala šele 70 let.

Alenka Žibert

družbaspomin

Petkov večer

Sveta dežela

Vladimir Petvar in Alenka Žibert sta vas popeljala v Izrael, mlado državo, ki je lani praznovala šele 70 let.

VEČ ...|18. 1. 2019
Sveta dežela

Vladimir Petvar in Alenka Žibert sta vas popeljala v Izrael, mlado državo, ki je lani praznovala šele 70 let.

družbaspomin

družbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži

V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži

V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

Tone Gorjup

infospomindružbapogovorpolitika

Informativni prispevki

100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži

V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

VEČ ...|18. 1. 2019
100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži

V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

infospomindružbapogovorpolitika

infospomindružbapogovorpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|18. 1. 2019
Tabuiziranje v feminističnem loncu

Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Tabuiziranje v feminističnem loncu

Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Tabuiziranje v feminističnem loncu

Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.

VEČ ...|18. 1. 2019
Tabuiziranje v feminističnem loncu

Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.

komentardružbapolitika

komentardružbapolitika

Pogovor o

VEČ ...|16. 1. 2019
Odnos mladih do družbenih in političnih tem

Pogovarjali smo se s predstaviniki organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi in za krajše izjave poklicali nekaj naših zastopnikov v Evropskem parlamentu.

Odnos mladih do družbenih in političnih tem

Pogovarjali smo se s predstaviniki organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi in za krajše izjave poklicali nekaj naših zastopnikov v Evropskem parlamentu.

Helena Škrlec

politikamladidružba

Pogovor o

Odnos mladih do družbenih in političnih tem

Pogovarjali smo se s predstaviniki organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi in za krajše izjave poklicali nekaj naših zastopnikov v Evropskem parlamentu.

VEČ ...|16. 1. 2019
Odnos mladih do družbenih in političnih tem

Pogovarjali smo se s predstaviniki organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi in za krajše izjave poklicali nekaj naših zastopnikov v Evropskem parlamentu.

politikamladidružba

politikamladidružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 1. 2019
Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

Žiga Turk

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

VEČ ...|16. 1. 2019
Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

družbapolitika

družbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 1. 2019
Govor p. Tadeja Strehovca pred tretjo obravnavo v sodnem procesu

Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljeval sodni proces proti duhovniku p. dr. Tadeju Strehovcu, ki se zavzema za pravico kristjanov do molitve, za pravico nerojenih otrok do življenja ter pravico mater v stiski do pomoči. Pred obravnavo je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal shod v podporo p. Strehovcu.

Govor p. Tadeja Strehovca pred tretjo obravnavo v sodnem procesu

Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljeval sodni proces proti duhovniku p. dr. Tadeju Strehovcu, ki se zavzema za pravico kristjanov do molitve, za pravico nerojenih otrok do življenja ter pravico mater v stiski do pomoči. Pred obravnavo je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal shod v podporo p. Strehovcu.

Alen Salihović

infopolitikaizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Govor p. Tadeja Strehovca pred tretjo obravnavo v sodnem procesu

Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljeval sodni proces proti duhovniku p. dr. Tadeju Strehovcu, ki se zavzema za pravico kristjanov do molitve, za pravico nerojenih otrok do življenja ter pravico mater v stiski do pomoči. Pred obravnavo je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal shod v podporo p. Strehovcu.

VEČ ...|16. 1. 2019
Govor p. Tadeja Strehovca pred tretjo obravnavo v sodnem procesu

Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljeval sodni proces proti duhovniku p. dr. Tadeju Strehovcu, ki se zavzema za pravico kristjanov do molitve, za pravico nerojenih otrok do življenja ter pravico mater v stiski do pomoči. Pred obravnavo je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal shod v podporo p. Strehovcu.

infopolitikaizobraževanjedružba

infopolitikaizobraževanjedružba

Naš pogled

VEČ ...|15. 1. 2019
Blaž Lesnik: Po čem je sreča?

Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

Blaž Lesnik: Po čem je sreča?

Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

Blaž Lesnik

družbakomentarsrečaValicon

Naš pogled

Blaž Lesnik: Po čem je sreča?

Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

VEČ ...|15. 1. 2019
Blaž Lesnik: Po čem je sreča?

Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

družbakomentarsrečaValicon

družbakomentarsrečaValicon

Sol in luč

VEČ ...|15. 1. 2019
Gregor Žakelj, večkrat nagrajeni oblikovalec in izjemen sogovornik.

V oddaji Sol in luč je bil z nami Gregor Žakelj, uspešen oblikovalec in izjemen sogovornik, ki pravi: »Vedno moraš vračati družbi. Koncept, ki se ga že od nekdaj držim.«

Gregor Žakelj, večkrat nagrajeni oblikovalec in izjemen sogovornik.

V oddaji Sol in luč je bil z nami Gregor Žakelj, uspešen oblikovalec in izjemen sogovornik, ki pravi: »Vedno moraš vračati družbi. Koncept, ki se ga že od nekdaj držim.«

Tadej SadarNataša Ličen

družbaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

Gregor Žakelj, večkrat nagrajeni oblikovalec in izjemen sogovornik.

V oddaji Sol in luč je bil z nami Gregor Žakelj, uspešen oblikovalec in izjemen sogovornik, ki pravi: »Vedno moraš vračati družbi. Koncept, ki se ga že od nekdaj držim.«

VEČ ...|15. 1. 2019
Gregor Žakelj, večkrat nagrajeni oblikovalec in izjemen sogovornik.

V oddaji Sol in luč je bil z nami Gregor Žakelj, uspešen oblikovalec in izjemen sogovornik, ki pravi: »Vedno moraš vračati družbi. Koncept, ki se ga že od nekdaj držim.«

družbaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

družbaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Srečanja

VEČ ...|15. 1. 2019
Pornografija

V prvi letošnji oddaji smo se dotaknili vprašanja pornografije. Z nami sta bila zakonska in družinska terapevtka mag. Nataša Ropret, in p. Tomaž Mikuš. Med drugim smo ju vprašali, kaj pornografija v človeku povzroča; kako vpliva na njegov odnos do spolnosti, do žene/moža, otrok, drugih ljudi in kdaj lahko govorimo o zasvojenosti s pornografijo.

Pornografija

V prvi letošnji oddaji smo se dotaknili vprašanja pornografije. Z nami sta bila zakonska in družinska terapevtka mag. Nataša Ropret, in p. Tomaž Mikuš. Med drugim smo ju vprašali, kaj pornografija v človeku povzroča; kako vpliva na njegov odnos do spolnosti, do žene/moža, otrok, drugih ljudi in kdaj lahko govorimo o zasvojenosti s pornografijo.

Marjana Debevec

družbaodnosi

Srečanja

Pornografija

V prvi letošnji oddaji smo se dotaknili vprašanja pornografije. Z nami sta bila zakonska in družinska terapevtka mag. Nataša Ropret, in p. Tomaž Mikuš. Med drugim smo ju vprašali, kaj pornografija v človeku povzroča; kako vpliva na njegov odnos do spolnosti, do žene/moža, otrok, drugih ljudi in kdaj lahko govorimo o zasvojenosti s pornografijo.

VEČ ...|15. 1. 2019
Pornografija

V prvi letošnji oddaji smo se dotaknili vprašanja pornografije. Z nami sta bila zakonska in družinska terapevtka mag. Nataša Ropret, in p. Tomaž Mikuš. Med drugim smo ju vprašali, kaj pornografija v človeku povzroča; kako vpliva na njegov odnos do spolnosti, do žene/moža, otrok, drugih ljudi in kdaj lahko govorimo o zasvojenosti s pornografijo.

družbaodnosi

družbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2019
Walschev bog nasprotuje krščanstvu

Svetovno znani newagevski guru in avtor uspešnice Pogovori z Bogom Neal Donald Walsch bo ta konec tedna predaval na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Njegov prihod že nekaj časa oznanjajo veliki plakati, čeprav je tisto, kar uči, v popolnem nasprotju s krščanskim razodetjem.

Walschev bog nasprotuje krščanstvu

Svetovno znani newagevski guru in avtor uspešnice Pogovori z Bogom Neal Donald Walsch bo ta konec tedna predaval na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Njegov prihod že nekaj časa oznanjajo veliki plakati, čeprav je tisto, kar uči, v popolnem nasprotju s krščanskim razodetjem.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfokomentarodnosipogovor

Informativni prispevki

Walschev bog nasprotuje krščanstvu

Svetovno znani newagevski guru in avtor uspešnice Pogovori z Bogom Neal Donald Walsch bo ta konec tedna predaval na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Njegov prihod že nekaj časa oznanjajo veliki plakati, čeprav je tisto, kar uči, v popolnem nasprotju s krščanskim razodetjem.

VEČ ...|15. 1. 2019
Walschev bog nasprotuje krščanstvu

Svetovno znani newagevski guru in avtor uspešnice Pogovori z Bogom Neal Donald Walsch bo ta konec tedna predaval na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Njegov prihod že nekaj časa oznanjajo veliki plakati, čeprav je tisto, kar uči, v popolnem nasprotju s krščanskim razodetjem.

družbaduhovnostinfokomentarodnosipogovor

družbaduhovnostinfokomentarodnosipogovor

Duhovna misel

VEČ ...|14. 1. 2019
Duhovni pomislek: Kaj torej verjamemo?

Spreobrnite se in verujte evangeliju! ( Mr 1, 15 )

Duhovni pomislek: Kaj torej verjamemo?

Spreobrnite se in verujte evangeliju! ( Mr 1, 15 )

Gregor Čušin

duhovnostdružba

Duhovna misel

Duhovni pomislek: Kaj torej verjamemo?

Spreobrnite se in verujte evangeliju! ( Mr 1, 15 )

VEČ ...|14. 1. 2019
Duhovni pomislek: Kaj torej verjamemo?

Spreobrnite se in verujte evangeliju! ( Mr 1, 15 )

duhovnostdružba

duhovnostdružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 1. 2019
Janez Juhant o Dražgošah in aktualni politiki

Dr. Janeza Juhanta smo prosili za odziv na nedavno borčevsko slovesnost v Dražgošah in polemikah, ki jih ta prireditev vsako leto sproži. Ustavili smo se pri predlogu poslanca Mihe Kordiša o izključitvi Teološke fakultete iz izobraževalnega procesa učiteljev ter gosta povprašali tudi za mnenje o nedavni konvenciji Katedrala svobode, na kateri se je zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture.

Janez Juhant o Dražgošah in aktualni politiki

Dr. Janeza Juhanta smo prosili za odziv na nedavno borčevsko slovesnost v Dražgošah in polemikah, ki jih ta prireditev vsako leto sproži. Ustavili smo se pri predlogu poslanca Mihe Kordiša o izključitvi Teološke fakultete iz izobraževalnega procesa učiteljev ter gosta povprašali tudi za mnenje o nedavni konvenciji Katedrala svobode, na kateri se je zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture.

Tanja Dominko

družbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Janez Juhant o Dražgošah in aktualni politiki

Dr. Janeza Juhanta smo prosili za odziv na nedavno borčevsko slovesnost v Dražgošah in polemikah, ki jih ta prireditev vsako leto sproži. Ustavili smo se pri predlogu poslanca Mihe Kordiša o izključitvi Teološke fakultete iz izobraževalnega procesa učiteljev ter gosta povprašali tudi za mnenje o nedavni konvenciji Katedrala svobode, na kateri se je zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture.

VEČ ...|14. 1. 2019
Janez Juhant o Dražgošah in aktualni politiki

Dr. Janeza Juhanta smo prosili za odziv na nedavno borčevsko slovesnost v Dražgošah in polemikah, ki jih ta prireditev vsako leto sproži. Ustavili smo se pri predlogu poslanca Mihe Kordiša o izključitvi Teološke fakultete iz izobraževalnega procesa učiteljev ter gosta povprašali tudi za mnenje o nedavni konvenciji Katedrala svobode, na kateri se je zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture.

družbapolitika

družbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 1. 2019
Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

Andreja Barat

družbakomentarpapež

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

VEČ ...|14. 1. 2019
Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

družbakomentarpapež

družbakomentarpapež

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2019
Zgodovinar Stane Granda kritično do govora Dejana Židana v Dražgošah

Ob 77. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo večje število ljudi, ki jih je tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Ob poklonu vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je Židan opozoril, da sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Kritično se je na Židanov govor za naš radio odzval zgodovinar dr. Stane Granda.

Zgodovinar Stane Granda kritično do govora Dejana Židana v Dražgošah

Ob 77. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo večje število ljudi, ki jih je tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Ob poklonu vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je Židan opozoril, da sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Kritično se je na Židanov govor za naš radio odzval zgodovinar dr. Stane Granda.

Alen Salihović

duhovnostdružbainfopolitikadražgoše

Informativni prispevki

Zgodovinar Stane Granda kritično do govora Dejana Židana v Dražgošah

Ob 77. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo večje število ljudi, ki jih je tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Ob poklonu vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je Židan opozoril, da sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Kritično se je na Židanov govor za naš radio odzval zgodovinar dr. Stane Granda.

VEČ ...|14. 1. 2019
Zgodovinar Stane Granda kritično do govora Dejana Židana v Dražgošah

Ob 77. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo večje število ljudi, ki jih je tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Ob poklonu vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je Židan opozoril, da sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Kritično se je na Židanov govor za naš radio odzval zgodovinar dr. Stane Granda.

duhovnostdružbainfopolitikadražgoše

duhovnostdružbainfopolitikadražgoše

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2019
Ko se povsem briše ženski in moški spol

Evropski parlament je konec leta sprejel nove smernice, ki piscem pravnih aktov, tolmačem in prevajalcem priporočajo uporabo spolno nevtralnega jezika. Gre za nov poskus uvajanja teorije spola v ustanove Evropske unije.

Ko se povsem briše ženski in moški spol

Evropski parlament je konec leta sprejel nove smernice, ki piscem pravnih aktov, tolmačem in prevajalcem priporočajo uporabo spolno nevtralnega jezika. Gre za nov poskus uvajanja teorije spola v ustanove Evropske unije.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjekomentarodnosipogovorpolitika

Informativni prispevki

Ko se povsem briše ženski in moški spol

Evropski parlament je konec leta sprejel nove smernice, ki piscem pravnih aktov, tolmačem in prevajalcem priporočajo uporabo spolno nevtralnega jezika. Gre za nov poskus uvajanja teorije spola v ustanove Evropske unije.

VEČ ...|14. 1. 2019
Ko se povsem briše ženski in moški spol

Evropski parlament je konec leta sprejel nove smernice, ki piscem pravnih aktov, tolmačem in prevajalcem priporočajo uporabo spolno nevtralnega jezika. Gre za nov poskus uvajanja teorije spola v ustanove Evropske unije.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarodnosipogovorpolitika

družbaduhovnostizobraževanjekomentarodnosipogovorpolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 1. 2019
Podeželane za ograje?

Zaplet s sodnim onemogočanjam upravljanja s populacijo zveri lahko privede do tragičnega konflikta, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Ravnikom in podpredsednikom Brankom Tomažičem. Ustavili smo se tudi ob fake news o doganjanju z globo za kmeta na Krasu in zapletu z izobraževanjem za nazaj, za vse tiste, ki so lani izvajali ukrep dobrobit živali.

Podeželane za ograje?

Zaplet s sodnim onemogočanjam upravljanja s populacijo zveri lahko privede do tragičnega konflikta, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Ravnikom in podpredsednikom Brankom Tomažičem. Ustavili smo se tudi ob fake news o doganjanju z globo za kmeta na Krasu in zapletu z izobraževanjem za nazaj, za vse tiste, ki so lani izvajali ukrep dobrobit živali.

Robert Božič

družbakmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

Podeželane za ograje?

Zaplet s sodnim onemogočanjam upravljanja s populacijo zveri lahko privede do tragičnega konflikta, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Ravnikom in podpredsednikom Brankom Tomažičem. Ustavili smo se tudi ob fake news o doganjanju z globo za kmeta na Krasu in zapletu z izobraževanjem za nazaj, za vse tiste, ki so lani izvajali ukrep dobrobit živali.

VEČ ...|13. 1. 2019
Podeželane za ograje?

Zaplet s sodnim onemogočanjam upravljanja s populacijo zveri lahko privede do tragičnega konflikta, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Ravnikom in podpredsednikom Brankom Tomažičem. Ustavili smo se tudi ob fake news o doganjanju z globo za kmeta na Krasu in zapletu z izobraževanjem za nazaj, za vse tiste, ki so lani izvajali ukrep dobrobit živali.

družbakmetijstvopolitika

družbakmetijstvopolitika

Z ljudmi na poti

VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Helena Škrlec

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

družbapogovor

družbapogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 1. 2019
Lojze Kozar: ob 100 letnici združitve Prekmurja

V oddaji smo spremljali tudi kolednike in dogajanje v škofiji Novo mesto.

Lojze Kozar: ob 100 letnici združitve Prekmurja

V oddaji smo spremljali tudi kolednike in dogajanje v škofiji Novo mesto.

Petra Stopar

družbaduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

Lojze Kozar: ob 100 letnici združitve Prekmurja

V oddaji smo spremljali tudi kolednike in dogajanje v škofiji Novo mesto.

VEČ ...|13. 1. 2019
Lojze Kozar: ob 100 letnici združitve Prekmurja

V oddaji smo spremljali tudi kolednike in dogajanje v škofiji Novo mesto.

družbaduhovnost

družbaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|12. 1. 2019
Duhovni pomislek: Dano iz nebes

Človek si ne more ničesar prisvojiti, če mu ni dano iz nebes. (Jn 3, 27)

Duhovni pomislek: Dano iz nebes

Človek si ne more ničesar prisvojiti, če mu ni dano iz nebes. (Jn 3, 27)

Gregor Čušin

duhovnostdružba

Duhovna misel

Duhovni pomislek: Dano iz nebes

Človek si ne more ničesar prisvojiti, če mu ni dano iz nebes. (Jn 3, 27)

VEČ ...|12. 1. 2019
Duhovni pomislek: Dano iz nebes

Človek si ne more ničesar prisvojiti, če mu ni dano iz nebes. (Jn 3, 27)

duhovnostdružba

duhovnostdružba

Iz naših krajev

VEČ ...|12. 1. 2019
Dogajanje od Murske Sobote do Sečovelj

V tokratni oddaji smo poročali o problematiki pomanjkanja mest v domovih za starejše v Prekmurju, o odprtju nove ambulante v Mirni peči, vzpostavitvi novega laboratorija v murskosoboški bolnišnici, odstranjevanju zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala v Sečovljah in o 200-letnici organiziranega šolstva v Prevaljah.

Dogajanje od Murske Sobote do Sečovelj

V tokratni oddaji smo poročali o problematiki pomanjkanja mest v domovih za starejše v Prekmurju, o odprtju nove ambulante v Mirni peči, vzpostavitvi novega laboratorija v murskosoboški bolnišnici, odstranjevanju zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala v Sečovljah in o 200-letnici organiziranega šolstva v Prevaljah.

Andrej Šinko

družbapogovor

Iz naših krajev

Dogajanje od Murske Sobote do Sečovelj

V tokratni oddaji smo poročali o problematiki pomanjkanja mest v domovih za starejše v Prekmurju, o odprtju nove ambulante v Mirni peči, vzpostavitvi novega laboratorija v murskosoboški bolnišnici, odstranjevanju zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala v Sečovljah in o 200-letnici organiziranega šolstva v Prevaljah.

VEČ ...|12. 1. 2019
Dogajanje od Murske Sobote do Sečovelj

V tokratni oddaji smo poročali o problematiki pomanjkanja mest v domovih za starejše v Prekmurju, o odprtju nove ambulante v Mirni peči, vzpostavitvi novega laboratorija v murskosoboški bolnišnici, odstranjevanju zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala v Sečovljah in o 200-letnici organiziranega šolstva v Prevaljah.

družbapogovor

družbapogovor

Naš gost

VEČ ...|12. 1. 2019
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov

V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.

Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov

V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.

Jure Sešek

pogovoršportdružba

Naš gost

Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov

V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.

VEČ ...|12. 1. 2019
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov

V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.

pogovoršportdružba

pogovoršportdružba

Duhovna misel

VEČ ...|11. 1. 2019
Duhovni pomislek: Glasnik vesele novice

Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico. (Iz 52, 7)

Duhovni pomislek: Glasnik vesele novice

Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico. (Iz 52, 7)

Gregor Čušin

duhovnostdružba

Duhovna misel

Duhovni pomislek: Glasnik vesele novice

Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico. (Iz 52, 7)

VEČ ...|11. 1. 2019
Duhovni pomislek: Glasnik vesele novice

Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico. (Iz 52, 7)

duhovnostdružba

duhovnostdružba

Komentar tedna

VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

Dr. Laris Gaiser

komentardružba

Komentar tedna

Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

komentardružba

komentardružba

Sol in luč

VEČ ...|8. 1. 2019
Iskati smisel življenja, naloga, ki zaposluje človeka odkar je začel premišljevati o sebi.

Težava je v izrazu, ki ga slišite povsod in vedno, izraz je ’V redu.’ Vseskozi ga uporabljamo. Na vprašanja Kako se počutiš, kako si... odgovor »V redu.« Res? Ste v redu, ko s seboj vlačite 40 kilogramov, ki jih imate preveč? Ne bi rekla. S tem ko na vprašanje odgovorimo z izrazom ’V redu’, nam ni potrebno nič spremeniti. Povejte resnico. Drugim in sebi. Tako nas bo danes v oddaji Sol in luč nagovarjala Mel Robins.

Iskati smisel življenja, naloga, ki zaposluje človeka odkar je začel premišljevati o sebi.

Težava je v izrazu, ki ga slišite povsod in vedno, izraz je ’V redu.’ Vseskozi ga uporabljamo. Na vprašanja Kako se počutiš, kako si... odgovor »V redu.« Res? Ste v redu, ko s seboj vlačite 40 kilogramov, ki jih imate preveč? Ne bi rekla. S tem ko na vprašanje odgovorimo z izrazom ’V redu’, nam ni potrebno nič spremeniti. Povejte resnico. Drugim in sebi. Tako nas bo danes v oddaji Sol in luč nagovarjala Mel Robins.

Tadej Sadar

duhovnostdružbavzgoja

Sol in luč

Iskati smisel življenja, naloga, ki zaposluje človeka odkar je začel premišljevati o sebi.

Težava je v izrazu, ki ga slišite povsod in vedno, izraz je ’V redu.’ Vseskozi ga uporabljamo. Na vprašanja Kako se počutiš, kako si... odgovor »V redu.« Res? Ste v redu, ko s seboj vlačite 40 kilogramov, ki jih imate preveč? Ne bi rekla. S tem ko na vprašanje odgovorimo z izrazom ’V redu’, nam ni potrebno nič spremeniti. Povejte resnico. Drugim in sebi. Tako nas bo danes v oddaji Sol in luč nagovarjala Mel Robins.

VEČ ...|8. 1. 2019
Iskati smisel življenja, naloga, ki zaposluje človeka odkar je začel premišljevati o sebi.

Težava je v izrazu, ki ga slišite povsod in vedno, izraz je ’V redu.’ Vseskozi ga uporabljamo. Na vprašanja Kako se počutiš, kako si... odgovor »V redu.« Res? Ste v redu, ko s seboj vlačite 40 kilogramov, ki jih imate preveč? Ne bi rekla. S tem ko na vprašanje odgovorimo z izrazom ’V redu’, nam ni potrebno nič spremeniti. Povejte resnico. Drugim in sebi. Tako nas bo danes v oddaji Sol in luč nagovarjala Mel Robins.

duhovnostdružbavzgoja

duhovnostdružbavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 1. 2019
Koledniki pri predstavnikih oblasti

Te dni so koledniki hodili po domovih, danes so obiskali tudi predstavnike oblasti, nunciaturo in ljubljansko nadškofijo.

Koledniki pri predstavnikih oblasti

Te dni so koledniki hodili po domovih, danes so obiskali tudi predstavnike oblasti, nunciaturo in ljubljansko nadškofijo.

Rok Mihevc

družbabožičduhovnostinfokoledovanje

Informativni prispevki

Koledniki pri predstavnikih oblasti

Te dni so koledniki hodili po domovih, danes so obiskali tudi predstavnike oblasti, nunciaturo in ljubljansko nadškofijo.

VEČ ...|8. 1. 2019
Koledniki pri predstavnikih oblasti

Te dni so koledniki hodili po domovih, danes so obiskali tudi predstavnike oblasti, nunciaturo in ljubljansko nadškofijo.

družbabožičduhovnostinfokoledovanje

družbabožičduhovnostinfokoledovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 1. 2019
Matej Gnidovec o koledovanju

Škofijski animator za misijone in kaplan v Šmarjeških toplicah Matej Gnidovec je za naš radio povedal, da so novomeško škofijo tokrat izbrali tudi tudi zato, ker zaključujejo Baragovo leto.

Matej Gnidovec o koledovanju

Škofijski animator za misijone in kaplan v Šmarjeških toplicah Matej Gnidovec je za naš radio povedal, da so novomeško škofijo tokrat izbrali tudi tudi zato, ker zaključujejo Baragovo leto.

Rok Mihevc

božičdružbaduhovnostkoledovanje

Informativni prispevki

Matej Gnidovec o koledovanju

Škofijski animator za misijone in kaplan v Šmarjeških toplicah Matej Gnidovec je za naš radio povedal, da so novomeško škofijo tokrat izbrali tudi tudi zato, ker zaključujejo Baragovo leto.

VEČ ...|8. 1. 2019
Matej Gnidovec o koledovanju

Škofijski animator za misijone in kaplan v Šmarjeških toplicah Matej Gnidovec je za naš radio povedal, da so novomeško škofijo tokrat izbrali tudi tudi zato, ker zaključujejo Baragovo leto.

božičdružbaduhovnostkoledovanje

božičdružbaduhovnostkoledovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 1. 2019
Boj proti sovražnemu govoru je ideološko-politični blef leta

Minulo leto bo ostalo zapisano v spomin po tem, da smo v Sloveniji dobili sovražni govor. Natančneje - v 2019 smo ga začeli prepoznavati kot širši družbeni problem. Še lucidnejši opazovalec bi opredelil, da smo leta 2018 sovražni govor izzumili.

Boj proti sovražnemu govoru je ideološko-politični blef leta

Minulo leto bo ostalo zapisano v spomin po tem, da smo v Sloveniji dobili sovražni govor. Natančneje - v 2019 smo ga začeli prepoznavati kot širši družbeni problem. Še lucidnejši opazovalec bi opredelil, da smo leta 2018 sovražni govor izzumili.

Rok Čakš

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Boj proti sovražnemu govoru je ideološko-politični blef leta

Minulo leto bo ostalo zapisano v spomin po tem, da smo v Sloveniji dobili sovražni govor. Natančneje - v 2019 smo ga začeli prepoznavati kot širši družbeni problem. Še lucidnejši opazovalec bi opredelil, da smo leta 2018 sovražni govor izzumili.

VEČ ...|7. 1. 2019
Boj proti sovražnemu govoru je ideološko-politični blef leta

Minulo leto bo ostalo zapisano v spomin po tem, da smo v Sloveniji dobili sovražni govor. Natančneje - v 2019 smo ga začeli prepoznavati kot širši družbeni problem. Še lucidnejši opazovalec bi opredelil, da smo leta 2018 sovražni govor izzumili.

družbapolitikakomentar

družbapolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2019
Načrti Karitas za leto 2019

Prisluhnite pogovoru z generalnim tajnikom Slovenske karitas mag. Cvetom Uršičem, ki smo ga objavili v oddaji Karitas v nedeljo, 6. januarja.

Načrti Karitas za leto 2019

Prisluhnite pogovoru z generalnim tajnikom Slovenske karitas mag. Cvetom Uršičem, ki smo ga objavili v oddaji Karitas v nedeljo, 6. januarja.

Petra Stopar

mladipogovorinfodružba

Informativni prispevki

Načrti Karitas za leto 2019

Prisluhnite pogovoru z generalnim tajnikom Slovenske karitas mag. Cvetom Uršičem, ki smo ga objavili v oddaji Karitas v nedeljo, 6. januarja.

VEČ ...|7. 1. 2019
Načrti Karitas za leto 2019

Prisluhnite pogovoru z generalnim tajnikom Slovenske karitas mag. Cvetom Uršičem, ki smo ga objavili v oddaji Karitas v nedeljo, 6. januarja.

mladipogovorinfodružba

mladipogovorinfodružba

Karitas

VEČ ...|6. 1. 2019
Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu

Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu

Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

Petra Stopar

družbastiskapomoč

Karitas

Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu

Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

VEČ ...|6. 1. 2019
Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu

Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

družbastiskapomoč

družbastiskapomoč

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 1. 2019
Sklep Trikraljevske akcije 2018

V naši misijonski oddaji smo osvetlili izreden pomen Trikraljevske akcije, ki je tudi letos združevala kolednike in darovalce z misijonarji po svetu in vrstniki, ki doživljajo veliko hujše stiske od naših. Naš gost je bil direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar. Slišali smo tudi vesel glas misijonrja z Madagaskarja. Jani Mesec je spregovoril o tistem, kar ga pri delu na rdečem otoku najbolj navdušuje.

Sklep Trikraljevske akcije 2018

V naši misijonski oddaji smo osvetlili izreden pomen Trikraljevske akcije, ki je tudi letos združevala kolednike in darovalce z misijonarji po svetu in vrstniki, ki doživljajo veliko hujše stiske od naših. Naš gost je bil direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar. Slišali smo tudi vesel glas misijonrja z Madagaskarja. Jani Mesec je spregovoril o tistem, kar ga pri delu na rdečem otoku najbolj navdušuje.

Jure Sešek

družbaduhovnostinfo

Pojdite in učite

Sklep Trikraljevske akcije 2018

V naši misijonski oddaji smo osvetlili izreden pomen Trikraljevske akcije, ki je tudi letos združevala kolednike in darovalce z misijonarji po svetu in vrstniki, ki doživljajo veliko hujše stiske od naših. Naš gost je bil direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar. Slišali smo tudi vesel glas misijonrja z Madagaskarja. Jani Mesec je spregovoril o tistem, kar ga pri delu na rdečem otoku najbolj navdušuje.

VEČ ...|6. 1. 2019
Sklep Trikraljevske akcije 2018

V naši misijonski oddaji smo osvetlili izreden pomen Trikraljevske akcije, ki je tudi letos združevala kolednike in darovalce z misijonarji po svetu in vrstniki, ki doživljajo veliko hujše stiske od naših. Naš gost je bil direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar. Slišali smo tudi vesel glas misijonrja z Madagaskarja. Jani Mesec je spregovoril o tistem, kar ga pri delu na rdečem otoku najbolj navdušuje.

družbaduhovnostinfo

družbaduhovnostinfo

Naš gost

VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Naš gost

Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Za življenje

VEČ ...|5. 1. 2019
Podobe Boga in betlehemska zvezda

Ob 11. uri je bil v oddaji Za življenje z nami p. Christian Gostečnik, s katerim smo govorili o tem, kaj vpliva na našo podobo o Bogu.

Podobe Boga in betlehemska zvezda

Ob 11. uri je bil v oddaji Za življenje z nami p. Christian Gostečnik, s katerim smo govorili o tem, kaj vpliva na našo podobo o Bogu.

Blaž Lesnik

izobraževanjevzgojadružba

Za življenje

Podobe Boga in betlehemska zvezda

Ob 11. uri je bil v oddaji Za življenje z nami p. Christian Gostečnik, s katerim smo govorili o tem, kaj vpliva na našo podobo o Bogu.

VEČ ...|5. 1. 2019
Podobe Boga in betlehemska zvezda

Ob 11. uri je bil v oddaji Za življenje z nami p. Christian Gostečnik, s katerim smo govorili o tem, kaj vpliva na našo podobo o Bogu.

izobraževanjevzgojadružba

izobraževanjevzgojadružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 1. 2019
Pečečnik obupal nad stadionom – Knjiga Rafka Lešnika – 17 Slo fotografov – Ejti Štih in lutke

Osvetlili smo odmevne dogodke teh dni, povezane s kulturo. O Pečečniku in Plečniku, knjigi Rafka Lešnika in minulih časih, razstavi del slovenskih fotografov in slovenskih lutkah v Boliviji.

Pečečnik obupal nad stadionom – Knjiga Rafka Lešnika – 17 Slo fotografov – Ejti Štih in lutke

Osvetlili smo odmevne dogodke teh dni, povezane s kulturo. O Pečečniku in Plečniku, knjigi Rafka Lešnika in minulih časih, razstavi del slovenskih fotografov in slovenskih lutkah v Boliviji.

Jože Bartolj

družbakultura

Kulturni utrinki

Pečečnik obupal nad stadionom – Knjiga Rafka Lešnika – 17 Slo fotografov – Ejti Štih in lutke

Osvetlili smo odmevne dogodke teh dni, povezane s kulturo. O Pečečniku in Plečniku, knjigi Rafka Lešnika in minulih časih, razstavi del slovenskih fotografov in slovenskih lutkah v Boliviji.

VEČ ...|4. 1. 2019
Pečečnik obupal nad stadionom – Knjiga Rafka Lešnika – 17 Slo fotografov – Ejti Štih in lutke

Osvetlili smo odmevne dogodke teh dni, povezane s kulturo. O Pečečniku in Plečniku, knjigi Rafka Lešnika in minulih časih, razstavi del slovenskih fotografov in slovenskih lutkah v Boliviji.

družbakultura

družbakultura

Via positiva

VEČ ...|3. 1. 2019
Prednost družinskega podjetja so izkušnje in zakoreninjenost

Tatjana Potokar, direktorica družinskega podjetja EMA, ki je bolj prepoznano po blagovni znamki Vestina, je bila sogovornica v prvi letošnji oddaji Via Positiva. Namen oddaje je predstaviti življenjsko pot ljudi, ki ne strmijo samo za lastnim profitom, ampak širše v družbeno okolje vnašajo koristi in željene spremembe na bolje. Go. Tatjana je tretja generacija, ki v družinskem podjetju sledi kreativni smeri.

Prednost družinskega podjetja so izkušnje in zakoreninjenost

Tatjana Potokar, direktorica družinskega podjetja EMA, ki je bolj prepoznano po blagovni znamki Vestina, je bila sogovornica v prvi letošnji oddaji Via Positiva. Namen oddaje je predstaviti življenjsko pot ljudi, ki ne strmijo samo za lastnim profitom, ampak širše v družbeno okolje vnašajo koristi in željene spremembe na bolje. Go. Tatjana je tretja generacija, ki v družinskem podjetju sledi kreativni smeri.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovordružbapodjetništvo

Via positiva

Prednost družinskega podjetja so izkušnje in zakoreninjenost

Tatjana Potokar, direktorica družinskega podjetja EMA, ki je bolj prepoznano po blagovni znamki Vestina, je bila sogovornica v prvi letošnji oddaji Via Positiva. Namen oddaje je predstaviti življenjsko pot ljudi, ki ne strmijo samo za lastnim profitom, ampak širše v družbeno okolje vnašajo koristi in željene spremembe na bolje. Go. Tatjana je tretja generacija, ki v družinskem podjetju sledi kreativni smeri.

VEČ ...|3. 1. 2019
Prednost družinskega podjetja so izkušnje in zakoreninjenost

Tatjana Potokar, direktorica družinskega podjetja EMA, ki je bolj prepoznano po blagovni znamki Vestina, je bila sogovornica v prvi letošnji oddaji Via Positiva. Namen oddaje je predstaviti življenjsko pot ljudi, ki ne strmijo samo za lastnim profitom, ampak širše v družbeno okolje vnašajo koristi in željene spremembe na bolje. Go. Tatjana je tretja generacija, ki v družinskem podjetju sledi kreativni smeri.

izobraževanjepogovordružbapodjetništvo

izobraževanjepogovordružbapodjetništvo

Sol in luč

VEČ ...|1. 1. 2019
Iskati smisel življenja, naloga, ki zaposluje človeka odkar je začel premišljevati o sebi.

Kako nahraniti življenje, kako najti moč upanja in kako v skupnosti bivati svobodni in srečni? To je le nekaj vprašanj, na katere bomo skušali odgovore iskati s tistimi, ki so si ta vprašanja zastavljali tako dolgo, da so nanje našli tudi odgovore. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov z govorov in nastopov, ki jim bomo v celoti prisluhnili v eni od prihajajočih oddaj Sol in luč.

Iskati smisel življenja, naloga, ki zaposluje človeka odkar je začel premišljevati o sebi.

Kako nahraniti življenje, kako najti moč upanja in kako v skupnosti bivati svobodni in srečni? To je le nekaj vprašanj, na katere bomo skušali odgovore iskati s tistimi, ki so si ta vprašanja zastavljali tako dolgo, da so nanje našli tudi odgovore. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov z govorov in nastopov, ki jim bomo v celoti prisluhnili v eni od prihajajočih oddaj Sol in luč.

Tadej Sadar

družbaduhovnostvzgoja

Sol in luč

Iskati smisel življenja, naloga, ki zaposluje človeka odkar je začel premišljevati o sebi.

Kako nahraniti življenje, kako najti moč upanja in kako v skupnosti bivati svobodni in srečni? To je le nekaj vprašanj, na katere bomo skušali odgovore iskati s tistimi, ki so si ta vprašanja zastavljali tako dolgo, da so nanje našli tudi odgovore. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov z govorov in nastopov, ki jim bomo v celoti prisluhnili v eni od prihajajočih oddaj Sol in luč.

VEČ ...|1. 1. 2019
Iskati smisel življenja, naloga, ki zaposluje človeka odkar je začel premišljevati o sebi.

Kako nahraniti življenje, kako najti moč upanja in kako v skupnosti bivati svobodni in srečni? To je le nekaj vprašanj, na katere bomo skušali odgovore iskati s tistimi, ki so si ta vprašanja zastavljali tako dolgo, da so nanje našli tudi odgovore. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov z govorov in nastopov, ki jim bomo v celoti prisluhnili v eni od prihajajočih oddaj Sol in luč.

družbaduhovnostvzgoja

družbaduhovnostvzgoja

Naš pogled

VEČ ...|1. 1. 2019
Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?

V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.

Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?

V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.

Marta Jerebič

komentardružba

Naš pogled

Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?

V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.

VEČ ...|1. 1. 2019
Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?

V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.

komentardružba

komentardružba

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 1. 2019
Papež: Dobra politika je v službi miru

Papež Frančišek je letošnjo poslanico za svetovni dan miru posvetil pomenu dobre politike. V slovenskem prevodu je o njeni vsebini spregovoril urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič.

Papež: Dobra politika je v službi miru

Papež Frančišek je letošnjo poslanico za svetovni dan miru posvetil pomenu dobre politike. V slovenskem prevodu je o njeni vsebini spregovoril urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfoizobraževanjepapežpogovorpolitika

Informativni prispevki

Papež: Dobra politika je v službi miru

Papež Frančišek je letošnjo poslanico za svetovni dan miru posvetil pomenu dobre politike. V slovenskem prevodu je o njeni vsebini spregovoril urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič.

VEČ ...|1. 1. 2019
Papež: Dobra politika je v službi miru

Papež Frančišek je letošnjo poslanico za svetovni dan miru posvetil pomenu dobre politike. V slovenskem prevodu je o njeni vsebini spregovoril urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič.

družbaduhovnostinfoizobraževanjepapežpogovorpolitika

družbaduhovnostinfoizobraževanjepapežpogovorpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|31. 12. 2018
Kdo se boji jaslic predsednika republike Boruta Pahorja?

Komentar je pripravila Andreja Barat.

Kdo se boji jaslic predsednika republike Boruta Pahorja?

Komentar je pripravila Andreja Barat.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

Kdo se boji jaslic predsednika republike Boruta Pahorja?

Komentar je pripravila Andreja Barat.

VEČ ...|31. 12. 2018
Kdo se boji jaslic predsednika republike Boruta Pahorja?

Komentar je pripravila Andreja Barat.

komentardružbapolitika

komentardružbapolitika

Karitas

VEČ ...|30. 12. 2018
Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

Petra Stopar

družbapogovor

Karitas

Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

VEČ ...|30. 12. 2018
Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

družbapogovor

družbapogovor

Za življenje

VEČ ...|29. 12. 2018
Tadej Strehovec: Vsi otroci imajo pravico do življenja

Pater dr. Tadej Strehovec je v oddaji govoril o etičnih in teoloških pogledih na življenje in rojstvo.

Tadej Strehovec: Vsi otroci imajo pravico do življenja

Pater dr. Tadej Strehovec je v oddaji govoril o etičnih in teoloških pogledih na življenje in rojstvo.

Marjan Bunič

pogovordružbaduhovnost

Za življenje

Tadej Strehovec: Vsi otroci imajo pravico do življenja

Pater dr. Tadej Strehovec je v oddaji govoril o etičnih in teoloških pogledih na življenje in rojstvo.

VEČ ...|29. 12. 2018
Tadej Strehovec: Vsi otroci imajo pravico do življenja

Pater dr. Tadej Strehovec je v oddaji govoril o etičnih in teoloških pogledih na življenje in rojstvo.

pogovordružbaduhovnost

pogovordružbaduhovnost

Kolokvij

VEČ ...|28. 12. 2018
Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus

V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus

V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

Marjan Bunič

mladidružbaduhovnostNikodemov večer

Kolokvij

Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus

V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

VEČ ...|28. 12. 2018
Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus

V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

mladidružbaduhovnostNikodemov večer

mladidružbaduhovnostNikodemov večer

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Škof Štumpf: Letošnje volitve so poglobile razdeljenost naroda

Murskosoboški škof Peter Štumpf ocenjuje, da je preteklo leto najbolj zaznamoval obisk slovenskih škofov ad limina v Vatikanu, v škofiji, ki jo vodi, pa napredek v postopku za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa. Iztekajočega leta pa se bo spominjal tudi po lokalnih in državnozborskih volitvah, ki so poglobile delitev slovenskega naroda.

Škof Štumpf: Letošnje volitve so poglobile razdeljenost naroda

Murskosoboški škof Peter Štumpf ocenjuje, da je preteklo leto najbolj zaznamoval obisk slovenskih škofov ad limina v Vatikanu, v škofiji, ki jo vodi, pa napredek v postopku za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa. Iztekajočega leta pa se bo spominjal tudi po lokalnih in državnozborskih volitvah, ki so poglobile delitev slovenskega naroda.

Andrej Šinko

infodružbapolitika

Informativni prispevki

Škof Štumpf: Letošnje volitve so poglobile razdeljenost naroda

Murskosoboški škof Peter Štumpf ocenjuje, da je preteklo leto najbolj zaznamoval obisk slovenskih škofov ad limina v Vatikanu, v škofiji, ki jo vodi, pa napredek v postopku za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa. Iztekajočega leta pa se bo spominjal tudi po lokalnih in državnozborskih volitvah, ki so poglobile delitev slovenskega naroda.

VEČ ...|28. 12. 2018
Škof Štumpf: Letošnje volitve so poglobile razdeljenost naroda

Murskosoboški škof Peter Štumpf ocenjuje, da je preteklo leto najbolj zaznamoval obisk slovenskih škofov ad limina v Vatikanu, v škofiji, ki jo vodi, pa napredek v postopku za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa. Iztekajočega leta pa se bo spominjal tudi po lokalnih in državnozborskih volitvah, ki so poglobile delitev slovenskega naroda.

infodružbapolitika

infodružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|27. 12. 2018
Fake news - Brane Senegačnik

Fake news - Brane Senegačnik

Brane Senegačnik

komentardružba

Komentar Družina

Fake news - Brane Senegačnik

VEČ ...|27. 12. 2018
Fake news - Brane Senegačnik

komentardružba

komentardružba

Pogovor o

VEČ ...|26. 12. 2018
Jože Pučnik in memoriam

»Pogovor o« ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo posvetili Jožetu Pučniku in njegovi vlogi pri osamosvajanja Slovenije. Petnajst let po njegovem odhodu prisluhnite oddaji, ki jo je januarja 2003 pripravila Tanja Dominko.

Jože Pučnik in memoriam

»Pogovor o« ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo posvetili Jožetu Pučniku in njegovi vlogi pri osamosvajanja Slovenije. Petnajst let po njegovem odhodu prisluhnite oddaji, ki jo je januarja 2003 pripravila Tanja Dominko.

Jože Bartolj

družbapolitikaspomin

Pogovor o

Jože Pučnik in memoriam

»Pogovor o« ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo posvetili Jožetu Pučniku in njegovi vlogi pri osamosvajanja Slovenije. Petnajst let po njegovem odhodu prisluhnite oddaji, ki jo je januarja 2003 pripravila Tanja Dominko.

VEČ ...|26. 12. 2018
Jože Pučnik in memoriam

»Pogovor o« ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo posvetili Jožetu Pučniku in njegovi vlogi pri osamosvajanja Slovenije. Petnajst let po njegovem odhodu prisluhnite oddaji, ki jo je januarja 2003 pripravila Tanja Dominko.

družbapolitikaspomin

družbapolitikaspomin

Za sožitje

VEČ ...|25. 12. 2018
Praznovanje je duša sožitja

Z dr. Jožetom Ramovšem smo na božični večer govorili o nujnosti družinskega praznovanja, ki je ob razraščajoči potrošniški noriji v krizi, ter o osredninjenosti v božič, ki sta pogoj za osebno rast. Ob sklepu oddaje smo pred vstopom v novo enoletno obdobje še poudarili, da če usmerjamo pozornost v slabo, takšni vse bolj postajamo tudi sami. Odločajmo se za dobro, s tem koristimo vsem, družbi, drugim in seveda sebi.

Praznovanje je duša sožitja

Z dr. Jožetom Ramovšem smo na božični večer govorili o nujnosti družinskega praznovanja, ki je ob razraščajoči potrošniški noriji v krizi, ter o osredninjenosti v božič, ki sta pogoj za osebno rast. Ob sklepu oddaje smo pred vstopom v novo enoletno obdobje še poudarili, da če usmerjamo pozornost v slabo, takšni vse bolj postajamo tudi sami. Odločajmo se za dobro, s tem koristimo vsem, družbi, drugim in seveda sebi.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Za sožitje

Praznovanje je duša sožitja

Z dr. Jožetom Ramovšem smo na božični večer govorili o nujnosti družinskega praznovanja, ki je ob razraščajoči potrošniški noriji v krizi, ter o osredninjenosti v božič, ki sta pogoj za osebno rast. Ob sklepu oddaje smo pred vstopom v novo enoletno obdobje še poudarili, da če usmerjamo pozornost v slabo, takšni vse bolj postajamo tudi sami. Odločajmo se za dobro, s tem koristimo vsem, družbi, drugim in seveda sebi.

VEČ ...|25. 12. 2018
Praznovanje je duša sožitja

Z dr. Jožetom Ramovšem smo na božični večer govorili o nujnosti družinskega praznovanja, ki je ob razraščajoči potrošniški noriji v krizi, ter o osredninjenosti v božič, ki sta pogoj za osebno rast. Ob sklepu oddaje smo pred vstopom v novo enoletno obdobje še poudarili, da če usmerjamo pozornost v slabo, takšni vse bolj postajamo tudi sami. Odločajmo se za dobro, s tem koristimo vsem, družbi, drugim in seveda sebi.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 12. 2018
Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

Eva Gregorc

družbakomentarsovražni govorsvoboda

Komentar Domovina.je

Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

VEČ ...|24. 12. 2018
Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

družbakomentarsovražni govorsvoboda

družbakomentarsovražni govorsvoboda

Pojdite in učite

VEČ ...|23. 12. 2018
Na Madagaskarju skušali napasti Petra Opeko in njegov misijon

Pred dnevi smo poročali o neuspelem napadu na Petra Opeka. V oddaji smo osvetlili napad, prisluhnili pa tudi misijonarjevemu razmišljanju ob petdesetletnici prisotnosti slovenskih misijonarjev na Madagaskarju.

Na Madagaskarju skušali napasti Petra Opeko in njegov misijon

Pred dnevi smo poročali o neuspelem napadu na Petra Opeka. V oddaji smo osvetlili napad, prisluhnili pa tudi misijonarjevemu razmišljanju ob petdesetletnici prisotnosti slovenskih misijonarjev na Madagaskarju.

Jure Sešek

duhovnostdružba

Pojdite in učite

Na Madagaskarju skušali napasti Petra Opeko in njegov misijon

Pred dnevi smo poročali o neuspelem napadu na Petra Opeka. V oddaji smo osvetlili napad, prisluhnili pa tudi misijonarjevemu razmišljanju ob petdesetletnici prisotnosti slovenskih misijonarjev na Madagaskarju.

VEČ ...|23. 12. 2018
Na Madagaskarju skušali napasti Petra Opeko in njegov misijon

Pred dnevi smo poročali o neuspelem napadu na Petra Opeka. V oddaji smo osvetlili napad, prisluhnili pa tudi misijonarjevemu razmišljanju ob petdesetletnici prisotnosti slovenskih misijonarjev na Madagaskarju.

duhovnostdružba

duhovnostdružba

Srečanja

VEČ ...|23. 12. 2018
Srečanja

Srečanja

Srečanja

VEČ ...|23. 12. 2018

Naš gost

VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovordediščina

Naš gost

Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.

družbaizobraževanjepogovordediščina

družbaizobraževanjepogovordediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 12. 2018
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za domovino

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za domovino

Petra Stopar

duhovnostpolitikadružba

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za domovino

VEČ ...|22. 12. 2018
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za domovino

duhovnostpolitikadružba

duhovnostpolitikadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|19. 1. 2019
Duhovni pomislek: Hudičeve igre

Ko so pismouki in farizeji videli, da je z grešniki in cestninarji, so rekli njegovim učencem: Kako to, da je s cestninarji in grešniki? (Mr 2, 16)

Duhovni pomislek: Hudičeve igre

Ko so pismouki in farizeji videli, da je z grešniki in cestninarji, so rekli njegovim učencem: Kako to, da je s cestninarji in grešniki? (Mr 2, 16)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|15. 1. 2019
Blaž Lesnik: Po čem je sreča?

Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

Blaž Lesnik: Po čem je sreča?

Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

Blaž Lesnik

družbakomentarsrečaValicon

Doživetja narave

VEČ ...|18. 1. 2019
Čas za planinski kviz

Tokrat smo v Doživetjih povabili k sodelovaju v radijskem kvizu, v njem pa so glavno mesto zasedli Valentin Vodnik, njegova hvalnica našim goram Vršac in podrobnosti iz njegove odprave na Triglav leta 1795. Povabili smo tudi v Planinski muzej na retrospektivo Marije Štremfelj in k opazovanju popolnega Luninega mrka.

Čas za planinski kviz

Tokrat smo v Doživetjih povabili k sodelovaju v radijskem kvizu, v njem pa so glavno mesto zasedli Valentin Vodnik, njegova hvalnica našim goram Vršac in podrobnosti iz njegove odprave na Triglav leta 1795. Povabili smo tudi v Planinski muzej na retrospektivo Marije Štremfelj in k opazovanju popolnega Luninega mrka.

Blaž Lesnik

kviznaravaValentin VodnikVršac

Globine

VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorduhovna rastBog

Svetovalnica

VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjaekologijales

Dogodki

VEČ ...|20. 1. 2019
Taborišče Palabek

Jure je strnil vtise ob obisku begunskega tabolrišča Palabek na meji z Južnim Sudanom.

Taborišče Palabek

Jure je strnil vtise ob obisku begunskega tabolrišča Palabek na meji z Južnim Sudanom.

Jure Sešek

Uganda 2019

Dogodki

VEČ ...|20. 1. 2019
Blagoslov nove šole na misijonu Danila Lisjaka

Na misijonu Danila Lisjaka je danes praznik prvega svetega obhajila in blagoslova nove osnovne šole.

Blagoslov nove šole na misijonu Danila Lisjaka

Na misijonu Danila Lisjaka je danes praznik prvega svetega obhajila in blagoslova nove osnovne šole.

Jure Sešek

Uganda 2019

Pojdite in učite

VEČ ...|20. 1. 2019
Medicinska odprava mladih zdravnikov v Afriko

Tokratno oddajo smo namenilli poti mladih zdravnikov v Afriko. Z nami sta bili Klara Grad in Urška Intihar, ki sta del ekipe Zambija 2019. Predstavili sta nam kam se odpravljajo, kdo sestavlja ekipo in kakšni so njihovi cilji.

Medicinska odprava mladih zdravnikov v Afriko

Tokratno oddajo smo namenilli poti mladih zdravnikov v Afriko. Z nami sta bili Klara Grad in Urška Intihar, ki sta del ekipe Zambija 2019. Predstavili sta nam kam se odpravljajo, kdo sestavlja ekipo in kakšni so njihovi cilji.

Jure Sešek

pogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 1. 2019
Intervju z murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom

V oddaji smo objavili pogovor s škofom ordinarijem Petrom Štumpfom. Med drugim smo ga vprašali, kako ob skorajšnjem godu zavetnika katoliških novinarjev svetega Frančiška Saleškega vidi stanje duha v katoliških medijih.

Intervju z murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom

V oddaji smo objavili pogovor s škofom ordinarijem Petrom Štumpfom. Med drugim smo ga vprašali, kako ob skorajšnjem godu zavetnika katoliških novinarjev svetega Frančiška Saleškega vidi stanje duha v katoliških medijih.

Petra Stopar

duhovnostpogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 1. 2019
Ni politične volje za spremembe

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da se na nekaterih področjih, ki se dotikajo kmetijstva zdi, da ni politične volje za spremembe. Predvsem smo izpostavili področje varovanja obdelovalne zemlje in gospodarjenja z divjadjo. V drugem delu oddaje pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop s katero smo se ustavili ob pogledu na področje dopolnilnih dejavnosti.

Ni politične volje za spremembe

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da se na nekaterih področjih, ki se dotikajo kmetijstva zdi, da ni politične volje za spremembe. Predvsem smo izpostavili področje varovanja obdelovalne zemlje in gospodarjenja z divjadjo. V drugem delu oddaje pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop s katero smo se ustavili ob pogledu na področje dopolnilnih dejavnosti.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovor