Življenje išče pot

VEČ ...|14. 4. 2023
Kako se pravilno odzvati na reakcije oseb z avtizmom?

Običajno ljudje z avtizmom težko komunicirajo z ostalimi ljudmi in imajo težave z razumevanjem druženja. Zato se na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Kako naj se odzovemo na njihove reakcije in jih skušamo sprejeti kot sočloveka, nam je pojasnil direktor Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar Slavko Bolčević.

Kako se pravilno odzvati na reakcije oseb z avtizmom?

Običajno ljudje z avtizmom težko komunicirajo z ostalimi ljudmi in imajo težave z razumevanjem druženja. Zato se na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Kako naj se odzovemo na njihove reakcije in jih skušamo sprejeti kot sočloveka, nam je pojasnil direktor Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar Slavko Bolčević.

strah pred avtistično osebodelavnicetrgovina Skrbovincasvetovanje

Življenje išče pot

Kako se pravilno odzvati na reakcije oseb z avtizmom?

Običajno ljudje z avtizmom težko komunicirajo z ostalimi ljudmi in imajo težave z razumevanjem druženja. Zato se na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Kako naj se odzovemo na njihove reakcije in jih skušamo sprejeti kot sočloveka, nam je pojasnil direktor Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar Slavko Bolčević.

VEČ ...|14. 4. 2023
Kako se pravilno odzvati na reakcije oseb z avtizmom?

Običajno ljudje z avtizmom težko komunicirajo z ostalimi ljudmi in imajo težave z razumevanjem druženja. Zato se na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Kako naj se odzovemo na njihove reakcije in jih skušamo sprejeti kot sočloveka, nam je pojasnil direktor Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar Slavko Bolčević.

s. Meta Potočnik

strah pred avtistično osebodelavnicetrgovina Skrbovincasvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|12. 4. 2023
Varstveno-delovni center Tončke Hočevar praznuje 55 let delovanja

Tudi tokrat smo z direktorjem Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavkom Bolčevićem govorili o avtizmu. Njihov Center letos praznuje 55 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1968 in je tako najstarejši varstveno-delovni center za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji.

Varstveno-delovni center Tončke Hočevar praznuje 55 let delovanja

Tudi tokrat smo z direktorjem Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavkom Bolčevićem govorili o avtizmu. Njihov Center letos praznuje 55 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1968 in je tako najstarejši varstveno-delovni center za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji.

pomoč staršemavtistični spekterdnevni centri

Življenje išče pot

Varstveno-delovni center Tončke Hočevar praznuje 55 let delovanja

Tudi tokrat smo z direktorjem Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavkom Bolčevićem govorili o avtizmu. Njihov Center letos praznuje 55 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1968 in je tako najstarejši varstveno-delovni center za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji.

VEČ ...|12. 4. 2023
Varstveno-delovni center Tončke Hočevar praznuje 55 let delovanja

Tudi tokrat smo z direktorjem Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavkom Bolčevićem govorili o avtizmu. Njihov Center letos praznuje 55 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1968 in je tako najstarejši varstveno-delovni center za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji.

s. Meta Potočnik

pomoč staršemavtistični spekterdnevni centri

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 1. 2023
V OŠ Glazija vzgajajo in izobražujejo 240 otrok s posebnimi potrebami

Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.

V OŠ Glazija vzgajajo in izobražujejo 240 otrok s posebnimi potrebami

Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.

otroci s prilagojenim programomavtistiotroci z duševno motnjosvetovanje

Življenje išče pot

V OŠ Glazija vzgajajo in izobražujejo 240 otrok s posebnimi potrebami

Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.

VEČ ...|9. 1. 2023
V OŠ Glazija vzgajajo in izobražujejo 240 otrok s posebnimi potrebami

Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.

s. Meta Potočnik

otroci s prilagojenim programomavtistiotroci z duševno motnjosvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 4. 2025
10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2025
dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

Blaž Lesnik

odklop od telefonapeticijapametni telefonimladisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Spominjamo se

VEČ ...|3. 4. 2025
Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Nataša Ličen

podjetništvokmetijstvoizobraževanjekulinarika

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2025
dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

Blaž Lesnik

odklop od telefonapeticijapametni telefonimladisvetovanje