Nedeljski klepet

VEČ ...|7. 8. 2022
Izpuščanje je del življenja

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica gospa Metka Klevišar, ki je povedala več o svojih izkušnjah izpuščanja. Življenje je zelo povezano z izpuščanjem, v starosti pa je to še bolj izrazito; izpustiti moramo službo, zdravje, dom, svoje drage, navsezadnje tudi svoje življenje. Ampak kljub vsemu: izpustiti pomeni hkrati tudi osvoboditi se. Kdor zna izpustiti naredi prostor za nove stvari in nove izkušnje.

Izpuščanje je del življenja

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica gospa Metka Klevišar, ki je povedala več o svojih izkušnjah izpuščanja. Življenje je zelo povezano z izpuščanjem, v starosti pa je to še bolj izrazito; izpustiti moramo službo, zdravje, dom, svoje drage, navsezadnje tudi svoje življenje. Ampak kljub vsemu: izpustiti pomeni hkrati tudi osvoboditi se. Kdor zna izpustiti naredi prostor za nove stvari in nove izkušnje.

pogovordružbaMetka Klevišarstarostdom starejšihsmrtverasvoboda

Nedeljski klepet

Izpuščanje je del življenja

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica gospa Metka Klevišar, ki je povedala več o svojih izkušnjah izpuščanja. Življenje je zelo povezano z izpuščanjem, v starosti pa je to še bolj izrazito; izpustiti moramo službo, zdravje, dom, svoje drage, navsezadnje tudi svoje življenje. Ampak kljub vsemu: izpustiti pomeni hkrati tudi osvoboditi se. Kdor zna izpustiti naredi prostor za nove stvari in nove izkušnje.

VEČ ...|7. 8. 2022
Izpuščanje je del življenja

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica gospa Metka Klevišar, ki je povedala več o svojih izkušnjah izpuščanja. Življenje je zelo povezano z izpuščanjem, v starosti pa je to še bolj izrazito; izpustiti moramo službo, zdravje, dom, svoje drage, navsezadnje tudi svoje življenje. Ampak kljub vsemu: izpustiti pomeni hkrati tudi osvoboditi se. Kdor zna izpustiti naredi prostor za nove stvari in nove izkušnje.

Damijana Medved

pogovordružbaMetka Klevišarstarostdom starejšihsmrtverasvoboda

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 7. 2022
Društvo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa

V julijski oddaji Vstani in hodi je bilo predstavljeno društvo za teorijo in kulturo hendikepa - Društvo YHD. Naša gostja je bila predsednica in strokovna vodja društva Elena Pečarič. Predstavila je delavnice Bontonček, ki so namenjene ozaveščanju o življenju hendikepiranih pa tudi osebno asistenco in prehodna stanovanja, ki so namenjena hendikepiranim, ki nujno potrebujejo rešitev bivalne stiske.

Društvo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa

V julijski oddaji Vstani in hodi je bilo predstavljeno društvo za teorijo in kulturo hendikepa - Društvo YHD. Naša gostja je bila predsednica in strokovna vodja društva Elena Pečarič. Predstavila je delavnice Bontonček, ki so namenjene ozaveščanju o življenju hendikepiranih pa tudi osebno asistenco in prehodna stanovanja, ki so namenjena hendikepiranim, ki nujno potrebujejo rešitev bivalne stiske.

YHDElena PečaričSvoboda dihanjaBontončekhendikep

Vstani in hodi

Društvo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa

V julijski oddaji Vstani in hodi je bilo predstavljeno društvo za teorijo in kulturo hendikepa - Društvo YHD. Naša gostja je bila predsednica in strokovna vodja društva Elena Pečarič. Predstavila je delavnice Bontonček, ki so namenjene ozaveščanju o življenju hendikepiranih pa tudi osebno asistenco in prehodna stanovanja, ki so namenjena hendikepiranim, ki nujno potrebujejo rešitev bivalne stiske.

VEČ ...|24. 7. 2022
Društvo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa

V julijski oddaji Vstani in hodi je bilo predstavljeno društvo za teorijo in kulturo hendikepa - Društvo YHD. Naša gostja je bila predsednica in strokovna vodja društva Elena Pečarič. Predstavila je delavnice Bontonček, ki so namenjene ozaveščanju o življenju hendikepiranih pa tudi osebno asistenco in prehodna stanovanja, ki so namenjena hendikepiranim, ki nujno potrebujejo rešitev bivalne stiske.

Damijana Medved

YHDElena PečaričSvoboda dihanjaBontončekhendikep

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 5. 2022
Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

komentarkoalicijaopozicijavolitvedemokracijasvoboda

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

VEČ ...|18. 5. 2022
Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

Janez Juhant

komentarkoalicijaopozicijavolitvedemokracijasvoboda

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Komentar Časnik.si

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Naš pogled

VEČ ...|26. 4. 2022
Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

komentardružbapolitikaSvoboda

Naš pogled

Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

VEČ ...|26. 4. 2022
Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Radio Ognjišče

komentardružbapolitikaSvoboda

Naš pogled

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentarjavenRTVRTVSloljudstvosvobodapluralnost

Naš pogled

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarjavenRTVRTVSloljudstvosvobodapluralnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 3. 2022
Mitja Iršič: NATO je vojska, ki jo povezujejo skupne vrednote

Avtor meni, da moramo svobodo nehati jemati kot samoumevno. Za svobodo se je treba krvavo boriti, hkrati pa biti pripravljen, da se vsak trenutek lahko pojavi nekdo, ki jo je sposoben in pripravljen odvzeti, zatrjuje avtor komentarja, ki poudarja še, da mednarodna izolacija ne bo ganila Putina, človeka, ki ga ne zanima dobro življenje lastnih ljudi. Po besedah Mitje Iršiča so Rusi pretepena žena v hiši nasilnega gospodarja, ki bodo morali sami najti pot v svobodo.

Mitja Iršič: NATO je vojska, ki jo povezujejo skupne vrednote

Avtor meni, da moramo svobodo nehati jemati kot samoumevno. Za svobodo se je treba krvavo boriti, hkrati pa biti pripravljen, da se vsak trenutek lahko pojavi nekdo, ki jo je sposoben in pripravljen odvzeti, zatrjuje avtor komentarja, ki poudarja še, da mednarodna izolacija ne bo ganila Putina, človeka, ki ga ne zanima dobro življenje lastnih ljudi. Po besedah Mitje Iršiča so Rusi pretepena žena v hiši nasilnega gospodarja, ki bodo morali sami najti pot v svobodo.

komentarRusijaUkrajinasvoboda

Komentar Časnik.si

Mitja Iršič: NATO je vojska, ki jo povezujejo skupne vrednote

Avtor meni, da moramo svobodo nehati jemati kot samoumevno. Za svobodo se je treba krvavo boriti, hkrati pa biti pripravljen, da se vsak trenutek lahko pojavi nekdo, ki jo je sposoben in pripravljen odvzeti, zatrjuje avtor komentarja, ki poudarja še, da mednarodna izolacija ne bo ganila Putina, človeka, ki ga ne zanima dobro življenje lastnih ljudi. Po besedah Mitje Iršiča so Rusi pretepena žena v hiši nasilnega gospodarja, ki bodo morali sami najti pot v svobodo.

VEČ ...|2. 3. 2022
Mitja Iršič: NATO je vojska, ki jo povezujejo skupne vrednote

Avtor meni, da moramo svobodo nehati jemati kot samoumevno. Za svobodo se je treba krvavo boriti, hkrati pa biti pripravljen, da se vsak trenutek lahko pojavi nekdo, ki jo je sposoben in pripravljen odvzeti, zatrjuje avtor komentarja, ki poudarja še, da mednarodna izolacija ne bo ganila Putina, človeka, ki ga ne zanima dobro življenje lastnih ljudi. Po besedah Mitje Iršiča so Rusi pretepena žena v hiši nasilnega gospodarja, ki bodo morali sami najti pot v svobodo.

Mitja Iršič

komentarRusijaUkrajinasvoboda

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Komentar Časnik.si

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Tamara Griesser Pečar

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Naš gost

VEČ ...|6. 8. 2022
Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Damijana Medved

spominživljenjeNikoli ni prepoznoRadio Slovenijanovinarkagledališčepisateljica

Doživetja narave

VEČ ...|5. 8. 2022
Teleskop James Webb

V avgustovskem pogledu med zanimivosti nočnega neba ste slišali komentar na prve barvne fotografije teleskopa James Webb, nad katerimi so navdušeni tudi v vatikanskem observatoriju. Minilo je deset let od odkritja Higgsonovega buzona, enega od osnovnih delcev, slovenski satelit Trisat-R pa je uspešno poletel v orbito.

Teleskop James Webb

V avgustovskem pogledu med zanimivosti nočnega neba ste slišali komentar na prve barvne fotografije teleskopa James Webb, nad katerimi so navdušeni tudi v vatikanskem observatoriju. Minilo je deset let od odkritja Higgsonovega buzona, enega od osnovnih delcev, slovenski satelit Trisat-R pa je uspešno poletel v orbito.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 8. 2022
Goriški večer, 2. del

Kako je s postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu? Kakšen zgled identitete nam je Boris Pahor in kako je bil povezan s politiko? Kakšna je italijanska politika? Tudi o tem je na Goriškem večeru v Dornberku govorila senatorka Tatjana Rojc. 

Goriški večer, 2. del

Kako je s postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu? Kakšen zgled identitete nam je Boris Pahor in kako je bil povezan s politiko? Kakšna je italijanska politika? Tudi o tem je na Goriškem večeru v Dornberku govorila senatorka Tatjana Rojc. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|9. 8. 2022
Božo Rustja: Zgodbe za dušo, 8. izdaja

Kako premagati sovraštvo, strah, nezaupanje vase? Kako odkriti za kaj smo poklicani v ta svet? Kako razvijati svoje sposobnosti in znati prepoznavati bistvo?

To so vprašanja na katera odgovore ponujajo kratke zgodbe s poanto, ki vsakega posameznika drugače uči, tolaži, pa tudi nasmeje in osreči. 8. izdaja knjige z naslovom Zgodbe za dušo (izšla je pri založbi Ognjišče) priča o priljubljenosti. Gre za dopolnjeno izdajo z vajami za razmišljanje in mislimi in molitvami iz del duhovnega pisatelja Henrija Nouwena. Nekaj odlomkov smo objavili v tokratni oddaji.

Božo Rustja: Zgodbe za dušo, 8. izdaja

Kako premagati sovraštvo, strah, nezaupanje vase? Kako odkriti za kaj smo poklicani v ta svet? Kako razvijati svoje sposobnosti in znati prepoznavati bistvo?

To so vprašanja na katera odgovore ponujajo kratke zgodbe s poanto, ki vsakega posameznika drugače uči, tolaži, pa tudi nasmeje in osreči. 8. izdaja knjige z naslovom Zgodbe za dušo (izšla je pri založbi Ognjišče) priča o priljubljenosti. Gre za dopolnjeno izdajo z vajami za razmišljanje in mislimi in molitvami iz del duhovnega pisatelja Henrija Nouwena. Nekaj odlomkov smo objavili v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|9. 8. 2022
Božo Rustja: Zgodbe za dušo, 8. izdaja

Kako premagati sovraštvo, strah, nezaupanje vase? Kako odkriti za kaj smo poklicani v ta svet? Kako razvijati svoje sposobnosti in znati prepoznavati bistvo?

To so vprašanja na katera odgovore ponujajo kratke zgodbe s poanto, ki vsakega posameznika drugače uči, tolaži, pa tudi nasmeje in osreči. 8. izdaja knjige z naslovom Zgodbe za dušo (izšla je pri založbi Ognjišče) priča o priljubljenosti. Gre za dopolnjeno izdajo z vajami za razmišljanje in mislimi in molitvami iz del duhovnega pisatelja Henrija Nouwena. Nekaj odlomkov smo objavili v tokratni oddaji.

Božo Rustja: Zgodbe za dušo, 8. izdaja

Kako premagati sovraštvo, strah, nezaupanje vase? Kako odkriti za kaj smo poklicani v ta svet? Kako razvijati svoje sposobnosti in znati prepoznavati bistvo?

To so vprašanja na katera odgovore ponujajo kratke zgodbe s poanto, ki vsakega posameznika drugače uči, tolaži, pa tudi nasmeje in osreči. 8. izdaja knjige z naslovom Zgodbe za dušo (izšla je pri založbi Ognjišče) priča o priljubljenosti. Gre za dopolnjeno izdajo z vajami za razmišljanje in mislimi in molitvami iz del duhovnega pisatelja Henrija Nouwena. Nekaj odlomkov smo objavili v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 8. 2022
Ana Toroš o manj znanem Alojzu Gradniku

Naš pogled

VEČ ...|9. 8. 2022
Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardopustpoletjepočitnicepotovanjeprepir