Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Globine

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2024
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

infoduhovnostsveto pismoizobraževanjepogovorkultura

Informativni prispevki

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

VEČ ...|12. 3. 2024
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

Mateja Subotičanec

infoduhovnostsveto pismoizobraževanjepogovorkultura

Od slike do besede

VEČ ...|23. 1. 2024
Sveto pismo in o pomenu Božje besede

V oddaji smo prisluhnili gostom Nikodemovih večerov, kjer je bila tema Sveto pismo. Kako bere Sveto pismo nam bo povedala Vilma Siter, o pomenu Božje besede pa Janez Meden, p. Damjan Ristič in biblicistka s. dr. Snežna Večko. 

Sveto pismo in o pomenu Božje besede

V oddaji smo prisluhnili gostom Nikodemovih večerov, kjer je bila tema Sveto pismo. Kako bere Sveto pismo nam bo povedala Vilma Siter, o pomenu Božje besede pa Janez Meden, p. Damjan Ristič in biblicistka s. dr. Snežna Večko. 

duhovnostpogovorSveto pismo

Od slike do besede

Sveto pismo in o pomenu Božje besede

V oddaji smo prisluhnili gostom Nikodemovih večerov, kjer je bila tema Sveto pismo. Kako bere Sveto pismo nam bo povedala Vilma Siter, o pomenu Božje besede pa Janez Meden, p. Damjan Ristič in biblicistka s. dr. Snežna Večko. 

VEČ ...|23. 1. 2024
Sveto pismo in o pomenu Božje besede

V oddaji smo prisluhnili gostom Nikodemovih večerov, kjer je bila tema Sveto pismo. Kako bere Sveto pismo nam bo povedala Vilma Siter, o pomenu Božje besede pa Janez Meden, p. Damjan Ristič in biblicistka s. dr. Snežna Večko. 

Mateja Subotičanec

duhovnostpogovorSveto pismo

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 1. 2024
Kako bereta Sveto pismo mož in žena

V tednu pred pričetkom letošnjega Svetopisemskega maratona smo prisluhnili Davidu Rupniku, ki je aktiven pri Društvu Gibanje za življenje. Maratonskega branja SP se je udeležil prvič že pred časom, zdaj pa vabi še druge, da se pridružijo temu dogodku. Slišali smo njegovo izkušnji s Svetim pismom, ki je zanj in ženo živa beseda in ne le več tisoč leto staro besedilo.

Kako bereta Sveto pismo mož in žena

V tednu pred pričetkom letošnjega Svetopisemskega maratona smo prisluhnili Davidu Rupniku, ki je aktiven pri Društvu Gibanje za življenje. Maratonskega branja SP se je udeležil prvič že pred časom, zdaj pa vabi še druge, da se pridružijo temu dogodku. Slišali smo njegovo izkušnji s Svetim pismom, ki je zanj in ženo živa beseda in ne le več tisoč leto staro besedilo.

duhovnostsveto pismopogovor z Bogombožja presenečenja

Življenje išče pot

Kako bereta Sveto pismo mož in žena

V tednu pred pričetkom letošnjega Svetopisemskega maratona smo prisluhnili Davidu Rupniku, ki je aktiven pri Društvu Gibanje za življenje. Maratonskega branja SP se je udeležil prvič že pred časom, zdaj pa vabi še druge, da se pridružijo temu dogodku. Slišali smo njegovo izkušnji s Svetim pismom, ki je zanj in ženo živa beseda in ne le več tisoč leto staro besedilo.

VEČ ...|15. 1. 2024
Kako bereta Sveto pismo mož in žena

V tednu pred pričetkom letošnjega Svetopisemskega maratona smo prisluhnili Davidu Rupniku, ki je aktiven pri Društvu Gibanje za življenje. Maratonskega branja SP se je udeležil prvič že pred časom, zdaj pa vabi še druge, da se pridružijo temu dogodku. Slišali smo njegovo izkušnji s Svetim pismom, ki je zanj in ženo živa beseda in ne le več tisoč leto staro besedilo.

s. Meta Potočnik

duhovnostsveto pismopogovor z Bogombožja presenečenja

Svetovalnica

VEČ ...|21. 7. 2023
Nevenka Dautanac o komunikaciji in odnosih

Gostili smo Neno Dautanac, ki pravi, da lahko spore rešujemo brez hude krvi. Če je gneva veliko, lahko pridemo do pravnih zagat, Nena pa kot navdih in smerokaz za pomiritev ponuja navedke iz Svetega pisma.

Nevenka Dautanac o komunikaciji in odnosih

Gostili smo Neno Dautanac, ki pravi, da lahko spore rešujemo brez hude krvi. Če je gneva veliko, lahko pridemo do pravnih zagat, Nena pa kot navdih in smerokaz za pomiritev ponuja navedke iz Svetega pisma.

svetovanjeodnosikomunikacijasveto pismoterapija

Svetovalnica

Nevenka Dautanac o komunikaciji in odnosih

Gostili smo Neno Dautanac, ki pravi, da lahko spore rešujemo brez hude krvi. Če je gneva veliko, lahko pridemo do pravnih zagat, Nena pa kot navdih in smerokaz za pomiritev ponuja navedke iz Svetega pisma.

VEČ ...|21. 7. 2023
Nevenka Dautanac o komunikaciji in odnosih

Gostili smo Neno Dautanac, ki pravi, da lahko spore rešujemo brez hude krvi. Če je gneva veliko, lahko pridemo do pravnih zagat, Nena pa kot navdih in smerokaz za pomiritev ponuja navedke iz Svetega pisma.

Mateja Subotičanec

svetovanjeodnosikomunikacijasveto pismoterapija

Globine

VEČ ...|13. 6. 2023
Ali znamo prenesti sporočila svetopisemskih zgodb v današnji čas in življenje?

Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj

Ali znamo prenesti sporočila svetopisemskih zgodb v današnji čas in življenje?

Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj

duhovnostvzgojasveto pismostara zavezabileamova oslicageštalt pedagogikapsihologija

Globine

Ali znamo prenesti sporočila svetopisemskih zgodb v današnji čas in življenje?

Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj

VEČ ...|13. 6. 2023
Ali znamo prenesti sporočila svetopisemskih zgodb v današnji čas in življenje?

Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj

Blaž Lesnik

duhovnostvzgojasveto pismostara zavezabileamova oslicageštalt pedagogikapsihologija

Radijska kateheza

VEČ ...|3. 12. 2022
Nenavadna besedila svetega pisma

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

Nenavadna besedila svetega pisma

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

duhovnostvzgojasveto pismobiblijakateheza

Radijska kateheza

Nenavadna besedila svetega pisma

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

VEČ ...|3. 12. 2022
Nenavadna besedila svetega pisma

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

Silvestra SadarJože Krašovec

duhovnostvzgojasveto pismobiblijakateheza

Radijska kateheza

VEČ ...|9. 7. 2022
Brat Jan Dominik Bogataj o prevajanju Svetega pisma

Brat Jan Dominik Bogataj o prevajanju Svetega pisma

duhovnostSveto pismoprevajanje

Radijska kateheza

Brat Jan Dominik Bogataj o prevajanju Svetega pisma
VEČ ...|9. 7. 2022
Brat Jan Dominik Bogataj o prevajanju Svetega pisma

Mateja Subotičanec

duhovnostSveto pismoprevajanje

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|13. 4. 2024
Pozabljeni vprašaj

Neka premožna Američanka se je s prijateljicami ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Pozabljeni vprašaj

Neka premožna Američanka se je s prijateljicami ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 4. 2024
Dr. Ernest Petrič: Razmere v Ukrajini in Gazi

V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.

Dr. Ernest Petrič: Razmere v Ukrajini in Gazi

V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.

Tone Gorjup

politika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Naš pogled

VEČ ...|9. 4. 2024
Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Mirjam Judež

komentardružbaodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|12. 4. 2024
Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Blaž Lesnik

naravahojaplaninstvoliteraturagrapepohodništvo

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Petkov večer

VEČ ...|13. 4. 2024
Koncert Gregorja Ravnika v Bernardinu

V sklopu kratkega oddiha v Bernardinu z našimi poslušalci na začetku marca smo lahko prisluhnili enemu najuspešnejših mladih pevcev zabavne glasbe, ki pa enako odlično osvaja tudi klasične odre, Gregorju Ravniku. V akustičnem koncertu s kitaristom Markom Hrvatinom je zapel pesmi s svojega prvega albuma in povedal kar precej o svoji glasbi ter o sebi.

Koncert Gregorja Ravnika v Bernardinu

V sklopu kratkega oddiha v Bernardinu z našimi poslušalci na začetku marca smo lahko prisluhnili enemu najuspešnejših mladih pevcev zabavne glasbe, ki pa enako odlično osvaja tudi klasične odre, Gregorju Ravniku. V akustičnem koncertu s kitaristom Markom Hrvatinom je zapel pesmi s svojega prvega albuma in povedal kar precej o svoji glasbi ter o sebi.

Radio Ognjišče

glasbadružba

Naš gost

VEČ ...|13. 4. 2024
Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Damijana Medved

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Spominjamo se

VEČ ...|13. 4. 2024
Spominjamo se dne 13. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 13. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče