Moja zgodba

VEČ ...|6. 11. 2022
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja z nadškofom Stanislavom Zoretom

Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki. 

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja z nadškofom Stanislavom Zoretom

Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki. 

spominpolitikamučenci 20 stoletjaStanislav Zore

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja z nadškofom Stanislavom Zoretom

Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki. 

VEČ ...|6. 11. 2022
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja z nadškofom Stanislavom Zoretom

Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki. 

Jože Bartolj

spominpolitikamučenci 20 stoletjaStanislav Zore

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Informativni prispevki

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Radio Ognjišče

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 8. 2021
Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

politikanadškof Stanislav ZoreMarjan Šarecdemokracijapandemijaolimpijske igrePCT potrdilaAfganistan

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

VEČ ...|16. 8. 2021
Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

Tone Gorjup

politikanadškof Stanislav ZoreMarjan Šarecdemokracijapandemijaolimpijske igrePCT potrdilaAfganistan

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 1. 2021
Koledniki, hvala!

Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.

Koledniki, hvala!

Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.

družbaduhovnostmisijonitrikraljeska koledniška akcijakolednikinadškof Stanislav zorematjaž križnarmisijonsko središče slovenije

Pojdite in učite

Koledniki, hvala!

Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.

VEČ ...|17. 1. 2021
Koledniki, hvala!

Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijonitrikraljeska koledniška akcijakolednikinadškof Stanislav zorematjaž križnarmisijonsko središče slovenije

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 7. 2020
Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

kulturaStanislav Zore

Kulturni utrinki

Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza
VEČ ...|3. 7. 2020
Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Jože Bartolj

kulturaStanislav Zore

Moja zgodba

VEČ ...|14. 6. 2020
Kočevski rog 30 let

Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Kočevski rog 30 let

Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Janez JanšaMatija OgrinStanislav ZoreMilan KučanAlojzij ŠuštarBorut Pahordomobranci Kočevski rog

Moja zgodba

Kočevski rog 30 let
Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.
VEČ ...|14. 6. 2020
Kočevski rog 30 let
Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Jože Bartolj

Janez JanšaMatija OgrinStanislav ZoreMilan KučanAlojzij ŠuštarBorut Pahordomobranci Kočevski rog

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 6. 2019
V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška

Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška

Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

mik simčičferdinand šerbeljstanislav zorekiparski portret papeža franiška

Kulturni utrinki

V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška
Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.
VEČ ...|14. 6. 2019
V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška
Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

Jože Bartolj

mik simčičferdinand šerbeljstanislav zorekiparski portret papeža franiška

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 11. 2022
Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

Alen Salihović

svpmvolitveustavaklemen jaklicustavni sodnikvojnaukrajinainfopogovorpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentardružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 11. 2022
Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio. 

 

Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio. 

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 11. 2022
Projekt česen in šalotka – seme prihodnosti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki je predstavila Projekt česen in šalotka – seme prihodnosti.  

Projekt česen in šalotka – seme prihodnosti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki je predstavila Projekt česen in šalotka – seme prihodnosti.  

Slavi Košir, Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|8. 11. 2022
Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostblagrisvetništvogovor na goriodnosivzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|27. 11. 2022
Spominjamo se dne 27. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|27. 11. 2022
Temen predor

Če ostajaš v ljubezni zvest, ne biš nič izgubil, četudi moraš iti skozi temen predor.

Temen predor

Če ostajaš v ljubezni zvest, ne biš nič izgubil, četudi moraš iti skozi temen predor.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|27. 11. 2022
Častitljivi del dne 27. 11.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Častitljivi del dne 27. 11.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|27. 11. 2022
Sv. Virgil

Lahko si upravičeno užaljen, da ti Slovenci, kljub temu, da smo ti podelili doneč naslov …

Sv. Virgil

Lahko si upravičeno užaljen, da ti Slovenci, kljub temu, da smo ti podelili doneč naslov …

Gregor Čušin

duhovnostspomin