Radijski misijon 2025
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore nas je v prvem dnevu letošnjega Radijskega misijona nagovoril ob začetnih besedah Veroizpovedi: Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari.
Radijski misijon 2025
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore nas je v prvem dnevu letošnjega Radijskega misijona nagovoril ob začetnih besedah Veroizpovedi: Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari.
Kulturni utrinki
Konec februarja je velika skupina romarjev obiskala Izmir, v katerem deluje nadškof p. Martin Kmetec. Srečali so se s slikarko in restavratorko Miro Ličen, ki je predstavila svoje restavratorsko delo v starodavni cerkvi sv. Polikarpa. V največjem kulturnem centru v tem večmilijonskem turškem mestu so odprli razstavo njenih del, slik, ki so nastale v minulih dveh letih v Turčiji. V rubriki smo gostili Miro Ličen, o njenem delu pa sta spregovorila še nadškofa Kmetec in Zore.
Kulturni utrinki
Konec februarja je velika skupina romarjev obiskala Izmir, v katerem deluje nadškof p. Martin Kmetec. Srečali so se s slikarko in restavratorko Miro Ličen, ki je predstavila svoje restavratorsko delo v starodavni cerkvi sv. Polikarpa. V največjem kulturnem centru v tem večmilijonskem turškem mestu so odprli razstavo njenih del, slik, ki so nastale v minulih dveh letih v Turčiji. V rubriki smo gostili Miro Ličen, o njenem delu pa sta spregovorila še nadškofa Kmetec in Zore.
Moja zgodba
Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha. O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar.
Moja zgodba
Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha. O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar.
Moja zgodba
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
Moja zgodba
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
Moja zgodba
Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki.
Moja zgodba
Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki.
Informativni prispevki
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
Informativni prispevki
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Pojdite in učite
Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.
Pojdite in učite
Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.
Naš gost
Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.
G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.
Naš pogled
Lepo je videti, kako se že po nekaj dneh posamezniki, ki so na začetku morda sedeli nekoliko v ozadju, smejejo v družbi novih prijateljev. Kako se začnejo porajati načrti za naslednja srečanja, kako se shranjujejo številke v telefone in kako ob slovesu priteče tudi kakšna solza. Ne zaradi žalosti, ampak zaradi hvaležnosti ...
Komentar tedna
Ne vem, kakšna bo letošnja slovesnost ob prazniku Dneva državnosti. Ne vem, če bo spet prevladala ideja, da mora umetniška svoboda zakriti vse znake domoljubja in narodnega ponosa, a ne bo niti enega otroškega zbora ki bi pel naše narodne pesmi, kaj šele tisoč otrok, ki bi peli Mi se imamo radi. Zato naj vsaj na ostalih praznovanjih, kjer ne bo delitve ljudi na tiste na pravi strani in ostale, odmevajo iz vsega grla in srca naše lepe domoljubne pesmi, naj budijo ponos v srcih vseh Slovencev. In naj se našim otrokom pokaže, kako smo hvaležni, da živimo prav v tej domovini in smo člani prav tega naroda, ki pa bo preživel tudi sedanje zgodovinske viharje le, če bo ohranil svoj slovensko dušo in slovensko srce.
Hvala Slovenija, radi te imamo!
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki s Švedske so tudi letos za binkoštni praznik poromali k sveti Brigiti. Z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Na binkoštni ponedeljek pa je na tradicionalnem vseslovenskem romanju v Eisden zaživela Belgijska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednica je postala mag. Nežka Figelj. Nova konferenca, ki ima namen povezovati različne slovenske skupnosti v Belgiji in organizirati razne dogodke. Več v nedeljski oddaji.
Pogovor o
Parlamentarni Odbor za zdravstvo je za obravnavo na seji državnega zbora pripravil zakonski predlog, s katerim bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Predlog je vložila koalicija, proti so v NSi-ju in SDS-u. Na seji je sodelovalo tudi več predstavnikov zainteresirane javnosti. V oddaji Pogovor o ste slišali njihove prispevke. V drugem delu pa smo za vas pripravili pogovor s psihologom dr. Andrejem Perkom in zdravnikom dr. Janezom Riflom, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti z metodo Napro tehnologije.
Radijska kateheza
Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.
Pojdite in učite
Tokrat smo lahko slišali, kako dejavno se tudi Slovenska Karitas odziva na konkretne stiske v nerazvitih deželah, kako razvejana je njena mednarodna pomoč.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Najnovejša mednarodna raziskava Patmos je pokazala, da je v obstoj Boga prepričanih več kot 60 odstotkov Slovencev, za 26 odstotkov pa je vera pomemben del vsakdanjega življenja. Ozrli smo se tudi v Župnijo Rovte, v kateri se bodo v teh dneh spomnili rojaka, duhovnika Janeza Hladnika, ki je umrl pred 60 leti.
Kmetijska oddaja
Slišali ste odlomek iz četrtkovega podkasta Rast, v katerem smo gostili Lojzeta Kerina.