Od slike do besede
VEČ ...|21. 12. 2021
Gregor Čušin Novi pomisleki - Sv. Helena Gradišče Divača - poezija Smiljan Trobiš
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
Od slike do besede
Gregor Čušin Novi pomisleki - Sv. Helena Gradišče Divača - poezija Smiljan Trobiš
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
VEČ ...|21. 12. 2021
Priporočamo
|
Aktualno
Svetovalnica
VEČ ...|21. 10. 2025
Sadno drevje
Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.
Moja zgodba
VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Za življenje
VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|20. 10. 2025
Sklep praznovanja stoletnice Ameriških Brezij
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|21. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. oktober 2025 ob 05-ih
Kulturni utrinki
VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota
V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.
Spominjamo se
VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa
Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.