Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 9. 2022
Dr. Renato Podbersič: Ulka je bla na Goriškem ud rimskih cajtu nprej ...

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Renatom Podbersičem pogovarjali o zgodovini oljkarstva na Goriškem in v Brdih. Po domače, v narečni govorici.

Dr. Renato Podbersič: Ulka je bla na Goriškem ud rimskih cajtu nprej ...

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Renatom Podbersičem pogovarjali o zgodovini oljkarstva na Goriškem in v Brdih. Po domače, v narečni govorici.

naravakmetijstvooljkarstvoprimorska

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Renato Podbersič: Ulka je bla na Goriškem ud rimskih cajtu nprej ...

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Renatom Podbersičem pogovarjali o zgodovini oljkarstva na Goriškem in v Brdih. Po domače, v narečni govorici.

VEČ ...|15. 9. 2022
Dr. Renato Podbersič: Ulka je bla na Goriškem ud rimskih cajtu nprej ...

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Renatom Podbersičem pogovarjali o zgodovini oljkarstva na Goriškem in v Brdih. Po domače, v narečni govorici.

Robert Božič

naravakmetijstvooljkarstvoprimorska

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 4. 2022
1. Glaserjev festival v Melčniku - Primorska poje 2022

1. Glaserjev festival v Melčniku - Primorska poje 2022

kulturaglasbaGlaserjev festivalPrimorska poje

Kulturni utrinki

1. Glaserjev festival v Melčniku - Primorska poje 2022
VEČ ...|25. 4. 2022
1. Glaserjev festival v Melčniku - Primorska poje 2022

Jože Bartolj

kulturaglasbaGlaserjev festivalPrimorska poje

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 10. 2020
Ljubo Marc (1920 - 2010)

Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.

Ljubo Marc (1920 - 2010)

Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.

spominPrimorskaUDBA

Graditelji slovenskega doma

Ljubo Marc (1920 - 2010)
Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.
VEČ ...|18. 10. 2020
Ljubo Marc (1920 - 2010)
Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.

Tone Gorjup

spominPrimorskaUDBA

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

primorska pojeDejan Koban

Kulturni utrinki

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.
VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

Jože Bartolj

primorska pojeDejan Koban

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|27. 1. 2023
Najinovativnejša živila 2023

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko. 

Najinovativnejša živila 2023

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko. 

Nataša Ličen

svetovanjezdravstvodružbapogovor

Naš gost

VEČ ...|28. 1. 2023
S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

Jure Sešek

spominživljenjemisijoni

Naš pogled

VEČ ...|24. 1. 2023
Muzej slovenske osamosvojitve

Muzej slovenske osamosvojitve

Jože Bartolj

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 1. 2023
P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

Radio Ognjišče

politikacerkevBranko Cestnik

Pogovor o

VEČ ...|25. 1. 2023
Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Andrej Šinko

življenjenasiljedružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|30. 1. 2023
Veseli del dne 30. 1.

Molile so redovnice - Šolske sestre.

Veseli del dne 30. 1.

Molile so redovnice - Šolske sestre.

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan