V Kulturnih utrinkih je bila z nami nagrajenka Prešernovega sklada operna solistka Nuška Drašček. Predstavila je novo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana.
V Kulturnih utrinkih je bila z nami nagrajenka Prešernovega sklada operna solistka Nuška Drašček. Predstavila je novo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana.
V Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživlja nova izvirna slovenska opera za otroke “Kekec in škrat Skovik”, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, libreto pa Milan Dekleva. V koprodukcijski predstavi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma nastopajo otroški solisti, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Odrasli pevski zbor Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik, Klemen Torkar, Janko Volčanšek ter orkester pod vodstvom Iztoka Kocena. Predstavo predstavlja vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka.
V Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživlja nova izvirna slovenska opera za otroke “Kekec in škrat Skovik”, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, libreto pa Milan Dekleva. V koprodukcijski predstavi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma nastopajo otroški solisti, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Odrasli pevski zbor Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik, Klemen Torkar, Janko Volčanšek ter orkester pod vodstvom Iztoka Kocena. Predstavo predstavlja vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka.
Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!
Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!
Gost v Petkovem večeru je uspešen mlad pop pevec in klasični tenorist Gregor Ravnik, ki je prejel številne nagrade ter priznanja na različnih pevskih tekmovanjih, in ni le diplomirani pevec, ampak tudi diplomirani zobozdravnik. Na našem radiu je zelo domač, saj je njegov vokal v radijskih jinglih.
Gost v Petkovem večeru je uspešen mlad pop pevec in klasični tenorist Gregor Ravnik, ki je prejel številne nagrade ter priznanja na različnih pevskih tekmovanjih, in ni le diplomirani pevec, ampak tudi diplomirani zobozdravnik. Na našem radiu je zelo domač, saj je njegov vokal v radijskih jinglih.
Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.
Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri.