Enkratna priložnost za decembrski komet Leonard

V tokratnih Doživetjih narave smo na nočnem nebu iskali majhna astronomska telesa, ki so sestavljena pretežno iz ledu. O kometih je spregovoril amaterski astronom Ljubo Juvan, spet pa smo se odločili, da bomo vaše sodelovanje nagradili. Vabljeni k poslušanju in opazovanju. Namig se skriva v besedah: meteorski roj Geminidi.

Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Kaj se zgodi s telesom po smrti in kaj je duša?

Katekizem uči, da je potrebno s telesi umrlih ravnati s spoštljivostjo in ljubeznijo, v veri in upanju na vstajenje. Tokrat smo se v Globinah posvetili vprašanju telesne smrti in vere v posmrtno življenje. Slišali smo, kaj se z naravoslovnega vidika zgodi s telesom ob smrti in kakšen je katoliški pogled na vstajenje teles. Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, naravoslovni vidik pa je razložil profesor kemije dr. Anton Perdih. V oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi pričevanji in izkušnjami ob smrti bližnjih. Spodaj si lahko ogledate tudi video posnetek oddaje:

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.