Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|27. 11. 2021
Naš gost Vladimir Hrovat

Naš gost je bil glasbenik violinist, mandolinist, ustni harmonikar in skladatelj Vladimir Hrovat. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, s katerim je dosegel vidne uspehe na več festivalih po svetu, ustni harmoniki pa utrl pot na koncertne odre. Zadnji odmevni dogodek pa je bilo odprtje samostojne likovne razstave. Prisluhnite pogovoru z zanimivim multiinstrumentalistom!

Naš gost Vladimir Hrovat

Naš gost je bil glasbenik violinist, mandolinist, ustni harmonikar in skladatelj Vladimir Hrovat. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, s katerim je dosegel vidne uspehe na več festivalih po svetu, ustni harmoniki pa utrl pot na koncertne odre. Zadnji odmevni dogodek pa je bilo odprtje samostojne likovne razstave. Prisluhnite pogovoru z zanimivim multiinstrumentalistom!

Radio Ognjišče

spominživljenjeVladimir Hrovat

Program zadnjega tedna

VEČ ...|30. 11. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. november 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. november 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|30. 11. 2021
Odgovoren odnos do pitja alkohola

V Svetovalnici smo tokrat govorili o alkoholu, ki je v teh časih še posebej aktualna tema. Kako se spopasti z odvisnostjo, kako se naučiti reči ne? Naš gost je bil Rok Zaletel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Odgovoren odnos do pitja alkohola

V Svetovalnici smo tokrat govorili o alkoholu, ki je v teh časih še posebej aktualna tema. Kako se spopasti z odvisnostjo, kako se naučiti reči ne? Naš gost je bil Rok Zaletel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjealkoholodvisnost

Sol in luč

VEČ ...|30. 11. 2021
Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Tadej Sadar

odnosipogovor

Duhovna misel

VEČ ...|30. 11. 2021
Ne jutri, danes!

Vse štiri Jezus pokliče, vsi štirje takoj odreagirajo. Pustijo svojo obrt, s.p., …

Ne jutri, danes!

Vse štiri Jezus pokliče, vsi štirje takoj odreagirajo. Pustijo svojo obrt, s.p., …

Jože Plut

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|30. 11. 2021
Zakaj voda pozimi zamrzne?

Jožef in Marija sta morala prečkati ledeno mrzlo reko. Kako jima je to uspelo, izveš v tej zgodbi.

Zgodbe za otroke lahko poslušaš tudi na YouTubu.

Zakaj voda pozimi zamrzne?

Jožef in Marija sta morala prečkati ledeno mrzlo reko. Kako jima je to uspelo, izveš v tej zgodbi.

Zgodbe za otroke lahko poslušaš tudi na YouTubu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent

Sol in luč

VEČ ...|30. 11. 2021
Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Tadej Sadar

odnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 11. 2021
Dr. Janez Juhant o knjigi Slovenija upanja

Dr. Janez Juhant o knjigi Slovenija upanja

Jože Bartolj

kulturaJanez Juhant

Naš pogled

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Radio Ognjišče

komentarnaš pogledgozdovi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Tanja Dominko

kulturadediščinaetnografijazgodovinaizročilo