Moja zgodba

VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Julka Zelnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Julka ZelnikJulka RožmanecAndrej Rožmanec

Moja zgodba

Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.
VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Jože Bartolj

Julka ZelnikJulka RožmanecAndrej Rožmanec

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|24. 9. 2021
Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

Tanja Dominko

svetovanještudentišolabivanještudijizobraževanje

Doživetja narave

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Blaž Lesnik

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Sol in luč

VEČ ...|21. 9. 2021
Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Naš gost

VEČ ...|18. 9. 2021
Dragica Šteh

Gostili smo Dragico Šteh, profesorico matematike, učiteljico na Osnovni šoli Zagradec. Pravi, da je najprej žena in mama, njeno veliko veselje pa so besede, pesmi, zapisane v rimah in tudi brez njih, predvsem pa misli, ki prinašajo upanje in vedrino. Zaupala nam je kaj imata skupnega matematika in literarno ustvarjanje, kako pomembno je s kakšnimi cilji se lotevaš svojega dela. Dragica Šteh obožuje igranje s številkami in besedo.

Dragica Šteh

Gostili smo Dragico Šteh, profesorico matematike, učiteljico na Osnovni šoli Zagradec. Pravi, da je najprej žena in mama, njeno veliko veselje pa so besede, pesmi, zapisane v rimah in tudi brez njih, predvsem pa misli, ki prinašajo upanje in vedrino. Zaupala nam je kaj imata skupnega matematika in literarno ustvarjanje, kako pomembno je s kakšnimi cilji se lotevaš svojega dela. Dragica Šteh obožuje igranje s številkami in besedo.

Radio Ognjišče

spominživljenjeDragica Šteh

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 9. 2021
Velikanov nasip

Ljudska pripovedka z Irske pripoveduje o velikanu iz te dežele in njegovem nasprotniku s Škotske. Velikana sta se srečala, jezila drug drugega in se zapletla v nenavaden boj.

Velikanov nasip

Ljudska pripovedka z Irske pripoveduje o velikanu iz te dežele in njegovem nasprotniku s Škotske. Velikana sta se srečala, jezila drug drugega in se zapletla v nenavaden boj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2021
Revija SLO ob 30 letnici Slovenije - Celjska Mohorjeva 170 let

Revija SLO ob 30 letnici Slovenije - Celjska Mohorjeva 170 let

Jože Bartolj

kulturaliteraturaRevija SLOJože DežmanIrena Ribič

Spominjamo se

VEČ ...|24. 9. 2021
Spominjamo se dne 24. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|24. 9. 2021
Poslanstvo učitelja

Osnovnošolska učiteljica slovenskega jezika Alenka Brovč je z nami delila nekaj misli o tem kako vidi svoje poslanstvo.

Poslanstvo učitelja

Osnovnošolska učiteljica slovenskega jezika Alenka Brovč je z nami delila nekaj misli o tem kako vidi svoje poslanstvo.

Mateja Subotičanec

poklicizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 9. 2021
Britanski prašičerejci bijejo plat zvona in grozijo z uničevanjem prašičev.

Poleg tega da odkup prašičev zaradi krite CO2 skoraj stoji, kar tamkajšnjim rejcem vsak dan povzroča veliko gospodarsko škodo, se soočajo tudi s padcem cen svinjine, v mesno predelovalni industriji pa kritično primankuje delovne sile, kar je  predvsem posledica brexita. Zato od ekipe premierja Jonsona zahtevajo takojšnjo uvedbo delavnih vizumov za tujo kvalificirano delovno silo, da bi stekla predelava, ter začasno oprostitev davkov. 

Britanski prašičerejci bijejo plat zvona in grozijo z uničevanjem prašičev.

Poleg tega da odkup prašičev zaradi krite CO2 skoraj stoji, kar tamkajšnjim rejcem vsak dan povzroča veliko gospodarsko škodo, se soočajo tudi s padcem cen svinjine, v mesno predelovalni industriji pa kritično primankuje delovne sile, kar je  predvsem posledica brexita. Zato od ekipe premierja Jonsona zahtevajo takojšnjo uvedbo delavnih vizumov za tujo kvalificirano delovno silo, da bi stekla predelava, ter začasno oprostitev davkov. 

Robert Božič

naravakmetijstvovelika britanijaprašiči