Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 10. 2025
Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

kulturaliteraturaTine DebeljakTurjaški LabodHelena Janežič

Kulturni utrinki

Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

VEČ ...|6. 10. 2025
Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Jože Bartolj

kulturaliteraturaTine DebeljakTurjaški LabodHelena Janežič

Moja zgodba

VEČ ...|28. 9. 2025
Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

spominpolitikaTine DebeljakJeremija KalinHelena JanežičTurjaški labod

Moja zgodba

Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

VEČ ...|28. 9. 2025
Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTine DebeljakJeremija KalinHelena JanežičTurjaški labod

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Kulturni utrinki

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

Jože Bartolj

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 3. 2024
Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

kulturaliteraturaPasijonski doneskiHelena Janežič

Kulturni utrinki

Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

VEČ ...|13. 3. 2024
Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPasijonski doneskiHelena Janežič

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 1. 2023
Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

kulturaliteraturaspominski večerFrance ŠtukeljHelena Janežič

Kulturni utrinki

Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)
VEČ ...|25. 1. 2023
Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

Jože Bartolj

kulturaliteraturaspominski večerFrance ŠtukeljHelena Janežič

Moja zgodba

VEČ ...|17. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

spominpolitikaAna ŠelaDavid HazemaliHelena JanežičD fond NUK

Moja zgodba

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

VEČ ...|17. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

Jože Bartolj

spominpolitikaAna ŠelaDavid HazemaliHelena JanežičD fond NUK

Moja zgodba

VEČ ...|27. 3. 2022
Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

spominpolitikaJože MihevcAnton KomotarRozina ŠventHelena Janežič

Moja zgodba

Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

VEČ ...|27. 3. 2022
Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MihevcAnton KomotarRozina ŠventHelena Janežič

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 10. 2021
Helena Janežič o Blaznikovem večeru v Škofji Loki

Helena Janežič o Blaznikovem večeru v Škofji Loki

kulturaliteraturaHelena Janežič. Milan Komar

Kulturni utrinki

Helena Janežič o Blaznikovem večeru v Škofji Loki
VEČ ...|5. 10. 2021
Helena Janežič o Blaznikovem večeru v Škofji Loki

Jože Bartolj

kulturaliteraturaHelena Janežič. Milan Komar

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 10. 2025
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Robert Božič

kmetijstvoshod kmetov

Svetovalnica

VEČ ...|22. 10. 2025
Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

Tanja Dominko

svetovanjedružbaodnosi

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Naš pogled

VEČ ...|21. 10. 2025
Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 10. 2025
Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostOdsevi upanjaCankarjeva nagradaObčina Vrhnika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 10. 2025
Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|22. 10. 2025
Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 10. 2025
Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

s. Meta Potočnik

evtanazijatransplantacija organovzdravniki