Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.
Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.
Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.
Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.
Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.
Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.
Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.
S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.
Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.