Življenje išče pot

VEČ ...|11. 9. 2024
Pri posvojitvi se srečajo rane otroka in posvojiteljskih staršev

Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane. 

Pri posvojitvi se srečajo rane otroka in posvojiteljskih staršev

Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane. 

posvojitve otrokneplodnostDruštvo Deteljica.

Življenje išče pot

Pri posvojitvi se srečajo rane otroka in posvojiteljskih staršev

Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane. 

VEČ ...|11. 9. 2024
Pri posvojitvi se srečajo rane otroka in posvojiteljskih staršev

Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane. 

Marjana Debevec

posvojitve otrokneplodnostDruštvo Deteljica.

Srečanja

VEČ ...|20. 8. 2024
Posvojitev otroka - srečata se dve rani

Možnost za pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je tudi veliko dejanje ljubezni posvojitve otroka. Smo kdaj pomislili, da to ni predvsem način, da starša dobita otroka, ampak je predvsem oblika sprejetja in pomoči otroku, ki je ostal brez staršev? Torej je na prvem mestu vedno otrok. O tem sta v oddaji Srečanja pričevala Erna in Damijan Dolinar, ki imata dva posvojena otroka. S pomočjo društva Deteljica sta spoznala, da gre pri tem koraku vedno za soočenje dveh, ali še več ran: na eni strani je njuna rana neplodnosti, ki jo morata predelati v času pred posvojitvijo, in pa rana zavrženosti, ki otrok čuti vse življenje. Potem je tudi še rana roditeljice, ki se je iz različnih razlogov odpovedala svojemu otroku. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je odstrla marsikatero tančico teh pomembnih vprašanj.

Posvojitev otroka - srečata se dve rani

Možnost za pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je tudi veliko dejanje ljubezni posvojitve otroka. Smo kdaj pomislili, da to ni predvsem način, da starša dobita otroka, ampak je predvsem oblika sprejetja in pomoči otroku, ki je ostal brez staršev? Torej je na prvem mestu vedno otrok. O tem sta v oddaji Srečanja pričevala Erna in Damijan Dolinar, ki imata dva posvojena otroka. S pomočjo društva Deteljica sta spoznala, da gre pri tem koraku vedno za soočenje dveh, ali še več ran: na eni strani je njuna rana neplodnosti, ki jo morata predelati v času pred posvojitvijo, in pa rana zavrženosti, ki otrok čuti vse življenje. Potem je tudi še rana roditeljice, ki se je iz različnih razlogov odpovedala svojemu otroku. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je odstrla marsikatero tančico teh pomembnih vprašanj.

posvojitevdruštvo Deteljicaneplodnost

Srečanja

Posvojitev otroka - srečata se dve rani

Možnost za pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je tudi veliko dejanje ljubezni posvojitve otroka. Smo kdaj pomislili, da to ni predvsem način, da starša dobita otroka, ampak je predvsem oblika sprejetja in pomoči otroku, ki je ostal brez staršev? Torej je na prvem mestu vedno otrok. O tem sta v oddaji Srečanja pričevala Erna in Damijan Dolinar, ki imata dva posvojena otroka. S pomočjo društva Deteljica sta spoznala, da gre pri tem koraku vedno za soočenje dveh, ali še več ran: na eni strani je njuna rana neplodnosti, ki jo morata predelati v času pred posvojitvijo, in pa rana zavrženosti, ki otrok čuti vse življenje. Potem je tudi še rana roditeljice, ki se je iz različnih razlogov odpovedala svojemu otroku. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je odstrla marsikatero tančico teh pomembnih vprašanj.

VEČ ...|20. 8. 2024
Posvojitev otroka - srečata se dve rani

Možnost za pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je tudi veliko dejanje ljubezni posvojitve otroka. Smo kdaj pomislili, da to ni predvsem način, da starša dobita otroka, ampak je predvsem oblika sprejetja in pomoči otroku, ki je ostal brez staršev? Torej je na prvem mestu vedno otrok. O tem sta v oddaji Srečanja pričevala Erna in Damijan Dolinar, ki imata dva posvojena otroka. S pomočjo društva Deteljica sta spoznala, da gre pri tem koraku vedno za soočenje dveh, ali še več ran: na eni strani je njuna rana neplodnosti, ki jo morata predelati v času pred posvojitvijo, in pa rana zavrženosti, ki otrok čuti vse življenje. Potem je tudi še rana roditeljice, ki se je iz različnih razlogov odpovedala svojemu otroku. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je odstrla marsikatero tančico teh pomembnih vprašanj.

Marjana Debevec

posvojitevdruštvo Deteljicaneplodnost

Življenje išče pot

VEČ ...|12. 4. 2024
Pri posvojitvi so potrebna prizemljena pričakovanja vseh 

Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc. 

Pri posvojitvi so potrebna prizemljena pričakovanja vseh 

Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc. 

Društvo Deteljicapričakovanja posvojiteljevstarost otrok

Življenje išče pot

Pri posvojitvi so potrebna prizemljena pričakovanja vseh 

Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc. 

VEČ ...|12. 4. 2024
Pri posvojitvi so potrebna prizemljena pričakovanja vseh 

Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc. 

s. Meta Potočnik

Društvo Deteljicapričakovanja posvojiteljevstarost otrok

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 4. 2024
Dve ženski pri posvojitvi- biološka mama in posvojiteljica

Številnim ženskam ni dano, da bi postale matere po naravni poti. Zato smo v  odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in zakaj anonimnost ni najboljša izbira. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica je bila naša gostja dr. Viktorija Bevc. 

Dve ženski pri posvojitvi- biološka mama in posvojiteljica

Številnim ženskam ni dano, da bi postale matere po naravni poti. Zato smo v  odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in zakaj anonimnost ni najboljša izbira. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica je bila naša gostja dr. Viktorija Bevc. 

posvojitve otrokanonimnostDruštvo Deteljica

Življenje išče pot

Dve ženski pri posvojitvi- biološka mama in posvojiteljica

Številnim ženskam ni dano, da bi postale matere po naravni poti. Zato smo v  odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in zakaj anonimnost ni najboljša izbira. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica je bila naša gostja dr. Viktorija Bevc. 

VEČ ...|8. 4. 2024
Dve ženski pri posvojitvi- biološka mama in posvojiteljica

Številnim ženskam ni dano, da bi postale matere po naravni poti. Zato smo v  odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in zakaj anonimnost ni najboljša izbira. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica je bila naša gostja dr. Viktorija Bevc. 

s. Meta Potočnik

posvojitve otrokanonimnostDruštvo Deteljica

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 4. 2025
10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2025

VEČ ...|3. 4. 2025
Naročite se na podkast 20. Radijskega misijona

Tudi letos vam bodo vse misijonske vsebine na voljo v našem avdio arhivu ter dostopne tudi v obiki podkasta. Vabimo vas, da se na podkast naročite, da nobene od vsebin ne boste spregledali. Več informacij najdete na tej povezavi!

Naročite se na podkast 20. Radijskega misijona

Tudi letos vam bodo vse misijonske vsebine na voljo v našem avdio arhivu ter dostopne tudi v obiki podkasta. Vabimo vas, da se na podkast naročite, da nobene od vsebin ne boste spregledali. Več informacij najdete na tej povezavi!

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025podkast

Otok

VEČ ...|2. 4. 2025
Goreče telo

Post se je prevesil v drugo polovico. Zdaj se je treba pripraviti na vzpon proti Kalvariji. V poeziji je bila z nami pesnica Lili Novy in pesmi iz njene zbirke Goreče telo.

Goreče telo

Post se je prevesil v drugo polovico. Zdaj se je treba pripraviti na vzpon proti Kalvariji. V poeziji je bila z nami pesnica Lili Novy in pesmi iz njene zbirke Goreče telo.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje