Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Aleksi Jercog

V oddaji Naš gost smo tokrat gostili glasbenika, publicista in glasbenega urednika na Radiu Trst A. Aleksi Jercog je zamejski Slovenec, čigar delo poznajo mnogi ljubitelji glasbe bratov Avsenik. Avtor štirih knjig in dokumentarnega filma o Avsenikih je uredil knjižni katalog Avsenikove glasbe, po naročilu Mladinske knjige pa napisal tudi biografijo Slavka Avsenika. Njegova obsežna študija o zgodovini harmonike je bila objavljena v Italiji in je postala učbenik za izpit splošne kulture harmonike na italijanskih konservatorijih. Kot izvrsten harmonikar je igral pri različnih zamejskih ansamblih, nekaj let ima tudi svojo zasedbo. Za leto, v katerem praznujemo 70 let Avsenikove glasbe, je gotovo pravi sogovornik. 

Sašo Avsenik o Festivalu Avsenik

V Petkovem večeru so zvenele uspešnice bratov Avsenik. Gostili smo Saša Avsenika, predstavili prihajajoči Festival Avsenik in kramljali o lepoti glasbe, bogastvu izročila in izjemnem delu predhodnikov, ki so tlakovali pot, ki je bleščeča še danes. 

Sašo Avsenik in Luka Sešek

Gostili smo Ansambel Saša Avsenika, ki s turnejo domovini v pozdrav koncertira po slovenskih krajih, upa pa tudi na odprte poti do avstrijskih in nemških odrov. Sašo Avsenik je spregovoril o močni tradiciji, ki jo nadaljuje, Luka Sešek pa o novi poti na katero je stopil. Večer je, seveda, prinesel tudi lepe Avsenikove viže. 

Polke, valčki in beseda gostov minulih oddaj

Slišali ste nekaj lepih in modrih misli naših dosedanjih gostov. Andrej Bergant je spregovoril o lepih začetkih dela s Slakom, Slavko Avsenik ml. o očetovem pogledu na harmoniko, Braco Koren pa o zahtevnosti turnej z ansambli. Dodali smo valčke in polke, ki so polepšali večer.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.