Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 1. 2023
Skrb za živali ali zahteva po ukinitvi živinoreje

V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.

Skrb za živali ali zahteva po ukinitvi živinoreje

V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.

kmetijstvoživalinevladniki

Minute za kmetijstvo in podeželje

Skrb za živali ali zahteva po ukinitvi živinoreje

V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.

VEČ ...|18. 1. 2023
Skrb za živali ali zahteva po ukinitvi živinoreje

V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.

Robert Božič

kmetijstvoživalinevladniki

Svetovalnica

VEČ ...|12. 10. 2021
Živali v zavetiščih

V tokratni oddaji smo se posvetili živalim, zlasti tistim v zavetiščih. V našem studiu je bila z nami Taja Žižek iz Zavetišča Gmajnice, slišali smo, kako skrbijo za zapuščene živali in kako lahko eno izmed njih posvojimo.

Živali v zavetiščih

V tokratni oddaji smo se posvetili živalim, zlasti tistim v zavetiščih. V našem studiu je bila z nami Taja Žižek iz Zavetišča Gmajnice, slišali smo, kako skrbijo za zapuščene živali in kako lahko eno izmed njih posvojimo.

svetovanježivalizavetišče

Svetovalnica

Živali v zavetiščih

V tokratni oddaji smo se posvetili živalim, zlasti tistim v zavetiščih. V našem studiu je bila z nami Taja Žižek iz Zavetišča Gmajnice, slišali smo, kako skrbijo za zapuščene živali in kako lahko eno izmed njih posvojimo.

VEČ ...|12. 10. 2021
Živali v zavetiščih

V tokratni oddaji smo se posvetili živalim, zlasti tistim v zavetiščih. V našem studiu je bila z nami Taja Žižek iz Zavetišča Gmajnice, slišali smo, kako skrbijo za zapuščene živali in kako lahko eno izmed njih posvojimo.

Tanja Dominko

svetovanježivalizavetišče

Svetovalnica

VEČ ...|8. 10. 2021
Steklina

Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.

Steklina

Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.

svetovanježivalizdravstvopreventivacepljenje

Svetovalnica

Steklina

Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.

VEČ ...|8. 10. 2021
Steklina

Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.

Robert Božič

svetovanježivalizdravstvopreventivacepljenje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 8. 2021
Pasja vila

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

Pasja vila

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

izobraževanjepodjetništvoživali

Ni meje za dobre ideje

Pasja vila

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

VEČ ...|12. 8. 2021
Pasja vila

Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvoživali

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 7. 2021
Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

izobraževanjepodjetništvosvetovanježivali

Ni meje za dobre ideje

Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

VEČ ...|29. 7. 2021
Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvosvetovanježivali

Svetovalnica

VEČ ...|14. 7. 2021
Rok Ferenčak o čebelarstvu

Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.

Rok Ferenčak o čebelarstvu

Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.

svetovanječebelarstvonaravaživalihrana

Svetovalnica

Rok Ferenčak o čebelarstvu

Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.

VEČ ...|14. 7. 2021
Rok Ferenčak o čebelarstvu

Za veselje na naših vrtovih so zelo zaslužne čebele, saj s svojim opraševanjem poskrbijo za pisano podobo različnih vrst sadja in zelenjave. Letošnje leto je za čebele in čebelarjenje skrajno neugodno, saj je slabo vreme v aprilu in maju povzročilo, da so čebelarji, namesto da bi med točili, že primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele… Osebne izkušnje, kako se z letošnjo slabo sezono spopadajo v čebelarstvu Ferenčak, je z nami delil Rok Ferenčak.

Radio Ognjišče

svetovanječebelarstvonaravaživalihrana

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 6. 2021
Žiga Kršinar: Živalim na paši ne dajajte priboljškov

Lepi dnevi spodbujajo obisk narave. Pohodniki pogosto občudujejo lepo obdelno krajino in tudi živali, ki se pasejo. Marsikdaj se zgodi, da kozam ali ovcam, redkeje kravam ponudijo tudi kakšen priboljšek. To pa ni prav, saj lahko taka hrana živalim tudi škoduje. Minuli konec tedna je bil prav zaradi prekomernega ponujanja sladkarij usoden za tri koze na kmetiji Žiga Kršinarja.

Žiga Kršinar: Živalim na paši ne dajajte priboljškov

Lepi dnevi spodbujajo obisk narave. Pohodniki pogosto občudujejo lepo obdelno krajino in tudi živali, ki se pasejo. Marsikdaj se zgodi, da kozam ali ovcam, redkeje kravam ponudijo tudi kakšen priboljšek. To pa ni prav, saj lahko taka hrana živalim tudi škoduje. Minuli konec tedna je bil prav zaradi prekomernega ponujanja sladkarij usoden za tri koze na kmetiji Žiga Kršinarja.

naravakmetijstvoživalipaša

Minute za kmetijstvo in podeželje

Žiga Kršinar: Živalim na paši ne dajajte priboljškov

Lepi dnevi spodbujajo obisk narave. Pohodniki pogosto občudujejo lepo obdelno krajino in tudi živali, ki se pasejo. Marsikdaj se zgodi, da kozam ali ovcam, redkeje kravam ponudijo tudi kakšen priboljšek. To pa ni prav, saj lahko taka hrana živalim tudi škoduje. Minuli konec tedna je bil prav zaradi prekomernega ponujanja sladkarij usoden za tri koze na kmetiji Žiga Kršinarja.

VEČ ...|10. 6. 2021
Žiga Kršinar: Živalim na paši ne dajajte priboljškov

Lepi dnevi spodbujajo obisk narave. Pohodniki pogosto občudujejo lepo obdelno krajino in tudi živali, ki se pasejo. Marsikdaj se zgodi, da kozam ali ovcam, redkeje kravam ponudijo tudi kakšen priboljšek. To pa ni prav, saj lahko taka hrana živalim tudi škoduje. Minuli konec tedna je bil prav zaradi prekomernega ponujanja sladkarij usoden za tri koze na kmetiji Žiga Kršinarja.

Robert Božič

naravakmetijstvoživalipaša

Sobotna iskrica

VEČ ...|22. 8. 2020
O malih živalih

Hišni ljubljensčki so zanimiva tema. Tako za mlade poslušalce, kot njihove starše. Gostili smo Hano Venturini Povše.

O malih živalih

Hišni ljubljensčki so zanimiva tema. Tako za mlade poslušalce, kot njihove starše. Gostili smo Hano Venturini Povše.

otrociživaliHana Venturini Povše

Sobotna iskrica

O malih živalih
Hišni ljubljensčki so zanimiva tema. Tako za mlade poslušalce, kot njihove starše. Gostili smo Hano Venturini Povše.
VEČ ...|22. 8. 2020
O malih živalih
Hišni ljubljensčki so zanimiva tema. Tako za mlade poslušalce, kot njihove starše. Gostili smo Hano Venturini Povše.

Jure Sešek

otrociživaliHana Venturini Povše

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|29. 1. 2023
Zahvaljujem se ti

In pri priči je bil očiščen gob. Nato mu je Jezus rekel: “Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pikaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje” (Matejev evangelij 8, 3-4).

Zahvaljujem se ti

In pri priči je bil očiščen gob. Nato mu je Jezus rekel: “Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pikaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje” (Matejev evangelij 8, 3-4).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|27. 1. 2023
Najinovativnejša živila 2023

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko. 

Najinovativnejša živila 2023

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko. 

Nataša Ličen

svetovanjezdravstvodružbapogovor

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Doživetja narave

VEČ ...|20. 1. 2023
Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaNepal

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 1. 2023
Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Jure Sešek

duhovnostmisijonp. janez Severrusijanovosibirsk