Sobotna iskrica

VEČ ...|1. 5. 2021
Šmarnice in pogled v oratorij

Iskrica je bila tokrat posvečena šmarnicam in vsebini, ki jih prinašajo. So bili svetniki navadni ljudje? Gostili smo avtorja šmarnic za otroke duhovnika Aca Jeranta. Blaž Lesnik je predstavil pogovor z mamo blaženega, ki bo glavni junak letošnjega oratorija. Spoznali ste blaženega Carla Acutisa. 

Šmarnice in pogled v oratorij

Iskrica je bila tokrat posvečena šmarnicam in vsebini, ki jih prinašajo. So bili svetniki navadni ljudje? Gostili smo avtorja šmarnic za otroke duhovnika Aca Jeranta. Blaž Lesnik je predstavil pogovor z mamo blaženega, ki bo glavni junak letošnjega oratorija. Spoznali ste blaženega Carla Acutisa. 

otrocimladiglasbaduhovnostCarlo AcutisAco Jerantšmarnice 2021

Sobotna iskrica

Šmarnice in pogled v oratorij

Iskrica je bila tokrat posvečena šmarnicam in vsebini, ki jih prinašajo. So bili svetniki navadni ljudje? Gostili smo avtorja šmarnic za otroke duhovnika Aca Jeranta. Blaž Lesnik je predstavil pogovor z mamo blaženega, ki bo glavni junak letošnjega oratorija. Spoznali ste blaženega Carla Acutisa. 

VEČ ...|1. 5. 2021
Šmarnice in pogled v oratorij

Iskrica je bila tokrat posvečena šmarnicam in vsebini, ki jih prinašajo. So bili svetniki navadni ljudje? Gostili smo avtorja šmarnic za otroke duhovnika Aca Jeranta. Blaž Lesnik je predstavil pogovor z mamo blaženega, ki bo glavni junak letošnjega oratorija. Spoznali ste blaženega Carla Acutisa. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostCarlo AcutisAco Jerantšmarnice 2021

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2025
Benečija žaluje - zbogom msgr. Qualizza

Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture.  Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah.  Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.

Benečija žaluje - zbogom msgr. Qualizza

Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture.  Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah.  Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Naš gost

VEČ ...|24. 5. 2025
Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Maja Morela

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 5. 2025
Dr. Klemen Jaklič

Spregovorili smo o 80-letnici konca druge svetovne vojne in izvensodnih pobojih. Poleg tega je dr. Jaklič predstavil svoje odklonilno ločeno mnenje na Zakon o zmanjšanju škodljivih posegov politike. Pravi, da gre za drzno stališče aktualne sestave Ustavnega sodišča. V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Dr. Klemen Jaklič

Spregovorili smo o 80-letnici konca druge svetovne vojne in izvensodnih pobojih. Poleg tega je dr. Jaklič predstavil svoje odklonilno ločeno mnenje na Zakon o zmanjšanju škodljivih posegov politike. Pravi, da gre za drzno stališče aktualne sestave Ustavnega sodišča. V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politika

Doživetja narave

VEČ ...|23. 5. 2025
Z barke na Camino

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Z barke na Camino

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Blaž Lesnik

morjejadrnicanavtikanaravapohodništvocaminoGoriški Camino

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|24. 5. 2025
Ljubezen sv. Frančiška do božje Matere Marije 

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
 

Ljubezen sv. Frančiška do božje Matere Marije 

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
 

s. Meta Potočnik

sv. Frančišek Asiškihvalnica Božji Materišolske sestre

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|24. 5. 2025
Pred 6. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor nadškofa Zoreta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. velikonočne nedelje in s petimi litanijami Matere Božje, s katerimi smo prosili za slovenski narod, da bi ostal zvest krščanskim izročilom. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja. V Radijski katehezi v letu Sončne pesmi sv. Frančiška smo tega priljubljenega svetnika ponižnosti in bratstva spoznali kot nekakšnega Marijinega trubadurja, saj je napisal kar nekaj pesmi njej v čast. Še danes jih uporabljamo kot duhovne pesmi in himne. Naša gostja je bila šolska sestra Martina Štemberger.

Pred 6. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor nadškofa Zoreta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. velikonočne nedelje in s petimi litanijami Matere Božje, s katerimi smo prosili za slovenski narod, da bi ostal zvest krščanskim izročilom. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja. V Radijski katehezi v letu Sončne pesmi sv. Frančiška smo tega priljubljenega svetnika ponižnosti in bratstva spoznali kot nekakšnega Marijinega trubadurja, saj je napisal kar nekaj pesmi njej v čast. Še danes jih uporabljamo kot duhovne pesmi in himne. Naša gostja je bila šolska sestra Martina Štemberger.

Franci Trstenjak

duhovnostpogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|24. 5. 2025
Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Maja Morela

spominživljenje