Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2025
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

knjigazgodbeživljenječudeži

Sol in luč

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

VEČ ...|14. 1. 2025
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

knjigazgodbeživljenječudeži

Doživetja narave

VEČ ...|18. 10. 2024
Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

planinstvogorništvozgodovinaplaninska zgodovinaplaninske zgodbealpinizemnarava

Doživetja narave

Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

VEČ ...|18. 10. 2024
Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

Blaž Lesnik

planinstvogorništvozgodovinaplaninska zgodovinaplaninske zgodbealpinizemnarava

Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2024
Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

zdravstvozdravstvena negababiška negadobre zgodbe

Via positiva

Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

VEČ ...|20. 6. 2024
Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Nataša Ličen

zdravstvozdravstvena negababiška negadobre zgodbe

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 6. 2024
Zgodbe s prepiha - režiser Urban Zorko

Režiser Urban Zorko nam je predstavil serijo Zgodbe s prepiha, ki jo je producirala produkcijska hiša INVIDA in jo od 28. maja lahko gledate ob torkih zvečer ob 20.h na RTV SLO. Gre za 6 epizod, ki prikazujejo našo zgodovino zadnjih 400 let in so povezane z zanimivimi, skrivnostnimi osebami iz zgodovine Ljubljane. Nocoj (18.6.) ob 20.h bo na sporedu zgodba o Josipini Šumi, ki je imela v Ljubljani znamenito tovarno bombonov.

Zgodbe s prepiha - režiser Urban Zorko

Režiser Urban Zorko nam je predstavil serijo Zgodbe s prepiha, ki jo je producirala produkcijska hiša INVIDA in jo od 28. maja lahko gledate ob torkih zvečer ob 20.h na RTV SLO. Gre za 6 epizod, ki prikazujejo našo zgodovino zadnjih 400 let in so povezane z zanimivimi, skrivnostnimi osebami iz zgodovine Ljubljane. Nocoj (18.6.) ob 20.h bo na sporedu zgodba o Josipini Šumi, ki je imela v Ljubljani znamenito tovarno bombonov.

kulturafilmUrban ZorkoZgodbe s prepiha

Kulturni utrinki

Zgodbe s prepiha - režiser Urban Zorko

Režiser Urban Zorko nam je predstavil serijo Zgodbe s prepiha, ki jo je producirala produkcijska hiša INVIDA in jo od 28. maja lahko gledate ob torkih zvečer ob 20.h na RTV SLO. Gre za 6 epizod, ki prikazujejo našo zgodovino zadnjih 400 let in so povezane z zanimivimi, skrivnostnimi osebami iz zgodovine Ljubljane. Nocoj (18.6.) ob 20.h bo na sporedu zgodba o Josipini Šumi, ki je imela v Ljubljani znamenito tovarno bombonov.

VEČ ...|18. 6. 2024
Zgodbe s prepiha - režiser Urban Zorko

Režiser Urban Zorko nam je predstavil serijo Zgodbe s prepiha, ki jo je producirala produkcijska hiša INVIDA in jo od 28. maja lahko gledate ob torkih zvečer ob 20.h na RTV SLO. Gre za 6 epizod, ki prikazujejo našo zgodovino zadnjih 400 let in so povezane z zanimivimi, skrivnostnimi osebami iz zgodovine Ljubljane. Nocoj (18.6.) ob 20.h bo na sporedu zgodba o Josipini Šumi, ki je imela v Ljubljani znamenito tovarno bombonov.

Jože Bartolj

kulturafilmUrban ZorkoZgodbe s prepiha

Moja zgodba

VEČ ...|3. 12. 2023
Alenka Juvan - Zgodbe Maistrovih predmetov

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.

Alenka Juvan - Zgodbe Maistrovih predmetov

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.

spominpolitikaRudolf MaisterZgodbe Maistrovih predmetovAlenka Juvan

Moja zgodba

Alenka Juvan - Zgodbe Maistrovih predmetov

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.

VEČ ...|3. 12. 2023
Alenka Juvan - Zgodbe Maistrovih predmetov

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.

Jože Bartolj

spominpolitikaRudolf MaisterZgodbe Maistrovih predmetovAlenka Juvan

Zgodbe za otroke

VEČ ...|29. 3. 2023
Čas za spanje

Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila. 

Čas za spanje

Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila. 

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Zgodbe za otroke

Čas za spanje

Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila. 

VEČ ...|29. 3. 2023
Čas za spanje

Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 3. 2023
Trula, mala morska medvedka

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

Trula, mala morska medvedka

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Zgodbe za otroke

Trula, mala morska medvedka

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

VEČ ...|26. 3. 2023
Trula, mala morska medvedka

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 3. 2023
Vse, kar potrebuješ

Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.

Vse, kar potrebuješ

Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Zgodbe za otroke

Vse, kar potrebuješ

Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.

VEČ ...|23. 3. 2023
Vse, kar potrebuješ

Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 4. 2025
10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Spominjamo se

VEČ ...|3. 4. 2025
Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Nataša Ličen

podjetništvokmetijstvoizobraževanjekulinarika

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2025
dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

Blaž Lesnik

odklop od telefonapeticijapametni telefonimladisvetovanje