V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Avstrijska pravljica pripoveduje o pogumnem mladeniču, ki se je zaljubil v nenavadno dekle. Kadar je namreč obleklo ptičjo srajco, je poletelo v stekleni grad, kjer je živelo z mamo, čarovnico. Kar nekaj vsebine, ki govori, da vas čaka zanimiva pravljica, kajne? Res je.

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Korejska zgodba govori o bratih, njuni dobroti, dobrih srcih in ponosu.

Na Sri lanki je tat vlomil v trgovčevo hišo in jo pobrisal z njegovim zlatom. Tatu so ujeli in ga pripeljali pred sodišče. Ko je izvedel za kazen se je zadrl: »Nisem jaz kriv!«, pa je pletel laži in skušal rešiti svojo kožo. Potem se je pa zapletlo. Prisluhnite, slišali boste kako.

Indijska pravljica govori o štirih čarovnikih, ki so tekmovali kdo izmed njih je najboljši. Odšli so vsak na svojo stran dežele in skušali odkriti nove čarovnije. Ko so se znova srečali, so tekmovali v čarovnijah.

Sobotna iskrica je bila zazrta v sv. Frančiška. V ponedeljek je namreč godoval svetnik, ki je s svojim zgledom in besedo še danes vodnik mnogih. 

Zgodbe iz Afganistana so prisotne v poročilih. Zelo pogosto. Niso najlepše. Imajo pa v tej daljni deželi tudi lepe pravljice. Ta, o uresničenih sanjah govori o vrču z zakladom, možu s sanjami in njegovih sosedih.

Usoda kraljeve hčere je bila zapisana v nebesih, pravi ta ljudska pravljica iz Litve. Ribič Kastitis je preveč pridno lovil ribe, pretiraval je z lovom in odgovorni za bogastva morja so ga želeli podučiti … Pa sta se srečala, mladenič in morska deklica. Pripoved o nenavadni ljubezni je pred vami.

Iz Latvije prihaja pripoved o Pastarisu, pogumnem ribiču, ki je na morju srečal velikana. Vzel ga je na svoj grad in mu dal posebno nalogo. Jo bo zmogel opraviti?

Glavni junak estonske ljudske pravljice je najraje spal, počival, lenaril. Niti za zajtrk se mu ni ljubilo skobacati iz postelje. No, sem in tja je na vhodnih vratih zaigral na staro flavto. Ko se je srečal z ubogim starcem je spoznal kaj ima rad in kaj bi mu lahko pomagalo prav živeti.

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

Kaj pravite, bi bila juha iz žebljev lahko okusna? Bi sploh bila užitna? No, v pravljici že, kaj pa v resničnem življenju? Če bi jo skuhal kak navihan kuhar, bi morda šlo. V pravljici, ki prihaja s Švedske, boste slišali recept zanjo.

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

Po naslovu sodeč je pred nami pravljica, ki bi lahko bila posebej všeč dekletom. Prihaja iz Danske in pripoveduje o kraljeviču Johanu, ki je iskal ženo. Na danskem je spoznal že vse princese, pa se mu nobena ni zdela dovolj kraljevska. Ni odnehal. Mislite, da mu bo uspelo?

Ljudska pripovedka z Irske pripoveduje o velikanu iz te dežele in njegovem nasprotniku s Škotske. Velikana sta se srečala, jezila drug drugega in se zapletla v nenavaden boj.

Zgodba pripoveduje o skrivnostnih bitjih, ki so tukaj, pa čeprav se jih ne vidi. Spoznali boste čudežni plavajoči otok, pogumnega ribiča in zgodbo o njegovem nenavadnem odkritju.

Prav zanimivo je kako se pravljični motivi ponavljajo v različnih narodih. Hitro lahko naletimo na pravljico, ki skoraj enaka živi na povsem drugem koncu sveta. So pa tudi take, ki jih drugam ne moremo preseliti. Zgodba o tjulenjčici skoraj gotovo ne more biti slovenska. Res je! Škotska je.

Junaki ruske pravljce so dedek, babica in račka, ki se je spremenila v … No, prav vsega pa ne smemo izdati.

Nenavaden zapis pripovedke je to. Pogovor med starcem in mladeničem. Ob sklepu pa z mladenko, ki čaka na tistega, ki jo bo ukanil.

Različni narodi imajo odgovor na vprašanje zakaj je zajec brez repa. Hrvaška narodna pravljica krivi lisico. No, pravzaprav volka … Ah, kar oba. Boste slišali.

Lisička je prav zvita zver. Tako pravi naša ljudska pesem, pripovedka, ki domuje pri sosedih pa doda, da je zvitorepka tudi izvrstna ženitna posrednica. Ja, kadar ji tako opravilo pride prav.

Spoznajte slovensko pravljico o kači, ki ni bila kača, o kraljeviču, ki ni bil ves čas kraljevič in Vidi, ki je bila lepa ...

V pripovedkah se rado zgodi, da je kak preprosti junak pametnejši od učenjaka ali kronane glave. Tudi v tej hrvaški pripovedki bo za modre odgovore poskrbel na videz skromni in ubog starec.

Že imena treh junakov te hrvaške narodne pripovedke obetajo zanimivo zgodbo in verjetno prav tak razplet. Nastopajo namreč: Pero Medvedič, kraljevič Marko in Ljutica Bogdan. Eden je bil najmočnejši, drugi najbolj pameten. Pa tretji?

V mnogih pripovedkah se srečamo z velikani, ki nagajajo ljudem. Gorjan pa jim je želel poamagati. Poljanci so njegovo pomoč izkoristili za svojo lenobo in nespoštovanje kruha. Pa so dobili svoj nauk …

Priden kovač in gozdni mož se nista prav dobro razumela. Kovač je sekal drevesa, ker je potreboval oglje, gozdni mož pa ga je prosil, naj pazi na naravo. Pa ni! Zato … No, prav vsega pa res ne smemo povedati vnaprej.

Velikan Volvel je znal na črnem oblaku potovati nad Pohorjem. Pa žejen je bil. O, ja! Vedno je bil zelo žejen, a pil je toliko, da je Mislinja nehala teči, kadar je pil ob njenem izviru.

Gotovo ste že slišali, da ni lepo govoriti o drugem za njegovim hrbtom, da je opravljanje grda razvada, ki nikoli ne rodi česa lepega. Bolgarska ljudska pravljica nas bo podučila o tem in nam povedala kaj se je zgodilo sosedi, ki se te resnice ni zavedala.

Slovenska ljudska pravljica pripoveduje o Janku in njegovi mami, ki se je trudila, da sta lahko preživela v revni hišici, ki je bila hladno zavetje za oba. Trudil se je, da bi ogrel njun dom, da bi pomagal mami. Pri iskanju pomoči je srečal vilo, ta pa je zgodbi dodala pravljični pridih.

V makedonski ljudski pravljici je car pozval tri hčerke, da poiščejo odgovor na vprašanje: kaj je na svetu najboljše? Kaj bi odgovorili vi? Na kaj ste pomislili ob naslovu pravljice? Svoje odgovore primerjajte s tistimi v pravljici. Vabljeni!

Nekoč je živela ženička Govorička. V hlevu je imela belo kozo s kozlički, vstala je šele opoldne, za kosilo. Ko se je najedla, je začela govoriti. Pogosto je pozabila na kozo in kozličke, zato so se odpravili v gozd. Kaj jih je čakalo, boste slišali v pravljici, ki bo vesela vaše pozornosti.

Gusarji pogosto nastopajo v filmih, njihove zgodbe opisujejo mnoge pustolovske knjige … V pravljicah pa jih ne ujamemo prav pogosto. No, v tejle grški pravljici so prav oni glavni junaki. Ob pogumnem mladeniču, boste slišali.

Romunska narodna pravljica odgovori na pomembno vprašanje. Ja, pomembno. Saj je skrivnosti res prav varovati. Se vam ne zdi?

Ob gradu je živel zlobni zmaj, ki je kmetom pojedel črede ovac, konj, koz in krav. Ko je zmanjkalo drobnice in ostalih živali, se je mrcina spravila nad dekleta. Tudi nad kraljično Vando. V zgodbi, ki prihaja iz poljskega mesta Krakov, nastopajo tudi kralj, pogumni vitezi in drobni čevljar Skuba …

Madžarska pravljica pripoveduje o trsju in kralju, ki včasih »ustreli kozla«. Spremljali ga bomo tudi na slavnostni večerji, na kateri je gostil dvorjane in jih presenetil s prav posebno nalogo. Z njo jim je pokazal svojo modrost.

Nekoč je ruski car v lovu na medveda izgubil poročni prstan. »Tistega, ki ga najde, bom nagradil!« je rekel car. In tu se pravljica lahko začne.

V poljski narodni pravljici je Jacek, ki ni bil kaj prida pameten, prišel na dvor. Kraljična se je zagledala vanj, fant pa ga je kmalu po prihodu polomil in kralj se je razjezil. Napodil ju je v svet. Pa sta šla. Pustolovščina se je začela, in pravljica pripoveduje prav o njej. Lepa je.

Nenavaden, naslov makedonske ljudske pravljice in nenavadne vile. Kradle so! Groza. No, na začetku pravljice je eno izmed njih ujel pošten mladenič. Zgodba se je tu obrnila v drugo smer. Pojavili so se zlatniki, prišel je car, vpletel se je dvor … Koliko nenavadnih zapletov v eni sami pravljici.

V mnogih pravljicah nastopa volk. Tudi v najbolj znanih pripovedih tega sveta ima pomembno vlogo, redko pa slišimo, da bi divjemu kosmatincu rekli »gospod«. Le zakaj ga mehiška narodna pravljica imenuje tako?

Majhna muca, ki se je stiskala ob robu ceste se je zasmilila materi, ki jo je odnesla svojima otrokoma. Skrbeli so zanjo, odšla je po svoje in se na poseben pravljični način zahvalila za njihovo dobroto. In kje v tej pravljici so pletilke? Prav v središču zahvale. Vabljeni k poslušanju.

Otroci, vas je morda na kakem potepanju po gozdu strah, da bi se izgubili? Deklici, ki je glavna junakinja te ruske pravljice, se je zgodilo prav to. Si kaj mislite koga je srečala? No? Poglejte kakšen je naslov pravljice …

Nekoč je živel osliček, ki se je rodil v nedeljo. Pravijo, da je to prav poseben dan. Če si rojen na nedeljo, te vedno spremlja sreča. Prisluhnite, morda boste izvedeli, da je res tako. V angleški ljudski pravljici nastopa tudi zlobna čarovnica. Verjetno ni bila rojena na nedeljo …

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o možu in ženi, ki sta se postarala brez otrok. Vsak dan sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Pa čeprav bi bila žabica … Verjetno slutite kako se pravljica nadaljuje. Pa vendar mislimo, da vas bo vsebina presenetila. Prisluhnite pravljici iz soseščine.

Mati je bila ponižna, hčerka pa prevzetena … Sanjala je le o zlatih kočijah in diamantnih prstanih, v resnici pa jo je ljubil preprost vaški mladenič. Se bodo uresničile sanje ali se bo dekle spremenilo? Bo imela zgodba o njeni ljubezni srečen ali žalosten konec?

Ukrajinska narodna pravljica prinaša pripoved o Palčku. Ja, Palčku, pisano z veliko začetnico, majhnem fantiču, ki sta ga dobila mož in žena, ki sta si dolga leta prizadevala imeti otroka, pa jima ji bilo dano postati starša. V pravljici pa je fantič nastal na pravljični način. In kako zanimivo zgodbo je spisal. Prisluhnite.

Kako nenavadno! Glavni junaki črnogorske narodne pravljice so kruh, oreh in lešnik. No, nastopajo tudi carjevič, pa mlada deklica, stara ženica in še kdo. Odpravili se bomo proti kraju iz katerega se še nihče ni vrnil …

Si predstavljate, da se ne bi nikoli smejali? Si lahko mislite kako bi bilo, če bi bili vedno žalostni? K sreči je imelo dekle, ki se ni smejalo, očeta, ki je skušal poiskati rešitev. Iskal je ženina, ki bi deklico spravil v smeh.

V ruski ljudski pravljici deklici, ki bi morala paziti na bratca, divji labodi odnesejo bratca. Odpravi se za njimi, na poti pa mora izpolniti nekaj nenavadnih nalog. Prisluhnite in spoznali jih boste, pa tudi izvedeli kako uspešna je bila pri iskanju bratca.

Bolgarska pravljica govori o deklici, ki sta jo snubila dva brata. Prvi je bil bogat in hudoben, drugi pa reven in dobrega srca. Pravljica o iskreni ljubezni in toplini srca je to.

Kraljevič bi se rad poročil s princeso iz sosednjega kraljestva. Pa se je moral za njeno srce pošteno potruditi. Princesin oče je namreč zahteval, da kraljevič pokaže kaj zna. In začel se je učiti …

Neki kralj je razglasil, da bo dal svojo hčer za ženo tistemu, ki bo stesal čudežno ladjo, ki bo plula po morju, vozila po zemlji in letala po zraku. V tisti deželi, kjer je vladal kralj, je živel tudi kmet, ki je imel tri sinove. Dva sinova sta bila pametna, tretjega pa so imeli za bedačka. Nadaljevali bi verjetno lahko tudi sami, kajne?

Sonce se je skrilo, piščančke je skrbelo kaj je z njim in odpravili so se v svet. Sonce iskat. Na poti so srečevali prijatelje in jih vabili na pot. Pisana družba jo je mahala k Soncu, ki se je skrivalo že nekaj dni … Mislite, da so ga našli? Prisluhnite in izvedeli boste.

Pravljica govori o bogati in lakomni gospe in o revni in dobrosrčni sosedi. Nastopa tudi lačni siromak, pisana druščina pa že vnaprej napoveduje lepo zgodbo in kak dober nauk, kajne? Prisluhnite poduku.

Bolgarska pravljica govori o deklici, ki sta jo snubila dva brata. Prvi je bil bogat in hudoben, drugi pa reven in dobrega srca. Pravljica o iskreni ljubezni in toplini srca je to.

Opravljivost ni lepa vrlina, to verjetno ve prav vsak. Pa vendar nas včasih zapelje in govorimo o tistem, ki ga ni, opravljamo. Kako je z besedami, ki jih izrečemo, kako težko je popraviti kar pokvarimo z opravljanjem. O tem govori prigoda opravljive sosede, ki ji je sodnik naložil prav posebno kazen.

Prave pravljice nas učijo. Če znamo »prav« brati, če dobro izberemo in želimo slišati včasih prikrite nasvete, lahko s pomočjo pravljice rastemo v boljše ljudi. Zgodba, ki prihaja iz daljnega Irana, bo zvenela podobno, kot slovenski pregovor: »Denar je kot nabrušen nož. Lahko si ga v prid ali v škodo obrneš.«

Poljska ljudska pravljica pripoveduje o prepiru med srečo in nesrečo, ki je trdila, da lahko tudi ona, tako, kot sreča, osreči človeka. Kar sama. Sreča je trdila, da se brez njene pomoči to ne more zgoditi. In kaj pravite vi?

Poznate pravljico o Mojci Pokrajculji? Današnja, o rokavički, prinaša podobno vsebino. Namesto lončka je rokavička, glavni junaki so podobni, Mojce pa v tej zgodbi ni.

Med ljudskimi pravljicami so tudi hudomušne, s katerimi so nekdaj vaščani skušali zbadati sosede. Verjetno je tako nastalo tudi nekaj »veržejskih«, v katerih spoznavamo »modrost« preprostih ljudi. Pripoved o oknih je ena takih.

Če bi vsebina te pravljice nastala pri nas, bi v njej nastopali zajček, vrabec, lastovka. Ker pa prihaja iz Venezuele, boste spoznali kormorana, papigo in mavrično kačo. Prisluhnite pripovedi o pisanih barvah in živalih, ki bi se rade bleščale.

Pravljica o Don Pedru prihaja iz daljne dežele. Veste kje je Gvatemala? Daleč čez morje, v delu sveta, kjer so celo pravljice nekoliko drugačne kot pri nas. Današnja govori o pogumnih možeh, mavričnem konju in velikanskih krilih.