Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 6. 2024
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

VEČ ...|19. 6. 2024
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Pogovor o

VEČ ...|5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

politikaživljenjeEvropavolitvesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

VEČ ...|5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

Alen Salihovič

politikaživljenjeEvropavolitvesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 5. 2024
Profesor dr. Boštjan Marko Turk: Evropska unija je na preizkušnji

Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.

Profesor dr. Boštjan Marko Turk: Evropska unija je na preizkušnji

Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.

infoeuvolitvekomentarmarko turk

Informativni prispevki

Profesor dr. Boštjan Marko Turk: Evropska unija je na preizkušnji

Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.

VEČ ...|14. 5. 2024
Profesor dr. Boštjan Marko Turk: Evropska unija je na preizkušnji

Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.

Radio Ognjišče

infoeuvolitvekomentarmarko turk

Komentar tedna

VEČ ...|10. 5. 2024
Mi Slovencev ne bomo nikoli pozabili

Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.

Mi Slovencev ne bomo nikoli pozabili

Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.

komentarvolitvedemokracijaEvropska zvezasamostojnostodgovornostJanez Juhant

Komentar tedna

Mi Slovencev ne bomo nikoli pozabili

Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.

VEČ ...|10. 5. 2024
Mi Slovencev ne bomo nikoli pozabili

Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.

Janez Juhant

komentarvolitvedemokracijaEvropska zvezasamostojnostodgovornostJanez Juhant

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Pogovor o

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 4. 2024
Prvak NSi Tonin o zvezi Nato, vse slabšem delovanju državnega zbora in programski konferenci stranke.

Novo Slovenijo čaka v soboto v Celju programska konferenca. Na njej se bodo predstavili kandidati na listi NSi, prav tako pa bodo sprejeli program, s katerim bodo nastopili na evropskih volitvah. Za komentar smo poklicali prvaka Nove Slovenije Mateja Tonina. Spregovoril je tudi o delovanju zveze Nato, ki praznuje 75 let delovanja, slovenski vojski in vse slabšem delu državnega zbora. 

Prvak NSi Tonin o zvezi Nato, vse slabšem delovanju državnega zbora in programski konferenci stranke.

Novo Slovenijo čaka v soboto v Celju programska konferenca. Na njej se bodo predstavili kandidati na listi NSi, prav tako pa bodo sprejeli program, s katerim bodo nastopili na evropskih volitvah. Za komentar smo poklicali prvaka Nove Slovenije Mateja Tonina. Spregovoril je tudi o delovanju zveze Nato, ki praznuje 75 let delovanja, slovenski vojski in vse slabšem delu državnega zbora. 

infopolitikaNATOvojskaevropske volitvematej toninNSi

Informativni prispevki

Prvak NSi Tonin o zvezi Nato, vse slabšem delovanju državnega zbora in programski konferenci stranke.

Novo Slovenijo čaka v soboto v Celju programska konferenca. Na njej se bodo predstavili kandidati na listi NSi, prav tako pa bodo sprejeli program, s katerim bodo nastopili na evropskih volitvah. Za komentar smo poklicali prvaka Nove Slovenije Mateja Tonina. Spregovoril je tudi o delovanju zveze Nato, ki praznuje 75 let delovanja, slovenski vojski in vse slabšem delu državnega zbora. 

VEČ ...|4. 4. 2024
Prvak NSi Tonin o zvezi Nato, vse slabšem delovanju državnega zbora in programski konferenci stranke.

Novo Slovenijo čaka v soboto v Celju programska konferenca. Na njej se bodo predstavili kandidati na listi NSi, prav tako pa bodo sprejeli program, s katerim bodo nastopili na evropskih volitvah. Za komentar smo poklicali prvaka Nove Slovenije Mateja Tonina. Spregovoril je tudi o delovanju zveze Nato, ki praznuje 75 let delovanja, slovenski vojski in vse slabšem delu državnega zbora. 

Alen Salihović

infopolitikaNATOvojskaevropske volitvematej toninNSi

Pogovor o

VEČ ...|28. 2. 2024
Moja Evropa - Moja prihodnost: Peterle, dr. Turk, dr. Gregorčič, Hojs in dr. Čadonič Špelič o evropskih volitvah

Predvajali smo posnetek okrogle mize civilne iniciative Prebudimo Slovenijo z naslovom Moja Evropa - Moja prihodnost. Na njej so sodelovali kandidat za evropskega poslanca pri SDS Aleš Hojs, nosilec liste SLS dr. Peter Gregorčič, poslanka NSi v državnem zboru dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle in profesor dr. Žiga Turk. Vabljeni k poslušanju.

Moja Evropa - Moja prihodnost: Peterle, dr. Turk, dr. Gregorčič, Hojs in dr. Čadonič Špelič o evropskih volitvah

Predvajali smo posnetek okrogle mize civilne iniciative Prebudimo Slovenijo z naslovom Moja Evropa - Moja prihodnost. Na njej so sodelovali kandidat za evropskega poslanca pri SDS Aleš Hojs, nosilec liste SLS dr. Peter Gregorčič, poslanka NSi v državnem zboru dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle in profesor dr. Žiga Turk. Vabljeni k poslušanju.

politikaživljenjeevropske volitveeudružba

Pogovor o

Moja Evropa - Moja prihodnost: Peterle, dr. Turk, dr. Gregorčič, Hojs in dr. Čadonič Špelič o evropskih volitvah

Predvajali smo posnetek okrogle mize civilne iniciative Prebudimo Slovenijo z naslovom Moja Evropa - Moja prihodnost. Na njej so sodelovali kandidat za evropskega poslanca pri SDS Aleš Hojs, nosilec liste SLS dr. Peter Gregorčič, poslanka NSi v državnem zboru dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle in profesor dr. Žiga Turk. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|28. 2. 2024
Moja Evropa - Moja prihodnost: Peterle, dr. Turk, dr. Gregorčič, Hojs in dr. Čadonič Špelič o evropskih volitvah

Predvajali smo posnetek okrogle mize civilne iniciative Prebudimo Slovenijo z naslovom Moja Evropa - Moja prihodnost. Na njej so sodelovali kandidat za evropskega poslanca pri SDS Aleš Hojs, nosilec liste SLS dr. Peter Gregorčič, poslanka NSi v državnem zboru dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle in profesor dr. Žiga Turk. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

politikaživljenjeevropske volitveeudružba

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|1. 9. 2024
Peter Hribar - Gibanje za osebno odpuščanje Rado in Ksenija

V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.

Peter Hribar - Gibanje za osebno odpuščanje Rado in Ksenija

V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.

Jože Bartolj

spominpolitikapeter HribarGibanje za osebno odpuščanjeRado in Ksenija Hribar

Sol in luč

VEČ ...|3. 9. 2024
Marko Puschner: pasti pametnih telefonov. (ponovitev)

V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.

Marko Puschner: pasti pametnih telefonov. (ponovitev)

V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.

Tadej Sadar

otrociodnosimladi

Duhovna misel

VEČ ...|7. 9. 2024
Naredi takoj

Oče je težko pripravil sina, da pospravlja in počisti ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Naredi takoj

Oče je težko pripravil sina, da pospravlja in počisti ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Globine

VEČ ...|13. 8. 2024
Mozaična oddaja

Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.

Mozaična oddaja

Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.

Blaž Lesnik

duhovnostMarijaMarijino vnebovzetjeveliki šmarenzaupanjeSveto pismonebesa

Naš pogled

VEČ ...|3. 9. 2024
Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tanja Dominko

komentaršolstvospominiizobraževanje

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 9. 2024
Kaj je ustna molitev?

V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili se bomo tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.

Kaj je ustna molitev?

V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili se bomo tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.

Tomaš Špidlik

duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|7. 9. 2024
Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 23. nedelje med letom. Nadaljevali smo z rožnim vencem, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za september: Molimo, da bi vsakdo izmed nas s srcem prisluhnil kriku Zemlje in žrtev naravnih nesreč ter klimatskih sprememb in bi se osebno zavzel za ohranitev sveta, kjer prebivamo. V radijski katehezi v letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili smo se tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.

Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 23. nedelje med letom. Nadaljevali smo z rožnim vencem, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za september: Molimo, da bi vsakdo izmed nas s srcem prisluhnil kriku Zemlje in žrtev naravnih nesreč ter klimatskih sprememb in bi se osebno zavzel za ohranitev sveta, kjer prebivamo. V radijski katehezi v letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili smo se tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|7. 9. 2024
Alfi Nipič

V oddajo Naš gost je prišla glasbena legenda, ki jo tako doma kot po svetu poznajo že samo po imenu - Alfi. Slišali boste lahko zanimive pripovedi iz več kot 65 let bogate in raznolike glasbene zgodbe ter 80 let življenja. Uživajte v pogovoru z Alfijem Nipičem.

Alfi Nipič

V oddajo Naš gost je prišla glasbena legenda, ki jo tako doma kot po svetu poznajo že samo po imenu - Alfi. Slišali boste lahko zanimive pripovedi iz več kot 65 let bogate in raznolike glasbene zgodbe ter 80 let življenja. Uživajte v pogovoru z Alfijem Nipičem.

Marjan Bunič

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|7. 9. 2024
Vzgojnih izzivih in medsebojnih odnosih v današnjem času

Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik 

Vzgojnih izzivih in medsebojnih odnosih v današnjem času

Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik 

Blaž Lesnik

vzgojaodnosiduhovnost