Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Pogovor o

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Meta Potočnik

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Življenje išče pot

VEČ ...|1. 1. 2024
Verske skupnosti odločno proti zapisu samomora s pomočjo zakonodajo

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

Verske skupnosti odločno proti zapisu samomora s pomočjo zakonodajo

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

civilna družbaverske skupnostisamomor s pomočjo

Življenje išče pot

Verske skupnosti odločno proti zapisu samomora s pomočjo zakonodajo

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

VEČ ...|1. 1. 2024
Verske skupnosti odločno proti zapisu samomora s pomočjo zakonodajo

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

s. Meta Potočnik

civilna družbaverske skupnostisamomor s pomočjo

Pogovor o

VEČ ...|2. 11. 2022
Pogovor s štirimi največjimi verskimi skupnostmi v Sloveniji

Govorili smo o odnosu do pokojnih, do smrti in življenja, o družinskem zakoniku, odnosu do države in medsebojnem sodelovanju. Katoliško cerkev je v pogovoru zastopal murskosoboški škof Peter Štumpf, Evangeličansko cerkev nekdanji škof Geza Filo, Srbsko pravoslavno cerkev protojerej Borislav Livopoljac, islamsko skupnost pa imam v Mariboru, Zinaid Mahmutagić.

Pogovor s štirimi največjimi verskimi skupnostmi v Sloveniji

Govorili smo o odnosu do pokojnih, do smrti in življenja, o družinskem zakoniku, odnosu do države in medsebojnem sodelovanju. Katoliško cerkev je v pogovoru zastopal murskosoboški škof Peter Štumpf, Evangeličansko cerkev nekdanji škof Geza Filo, Srbsko pravoslavno cerkev protojerej Borislav Livopoljac, islamsko skupnost pa imam v Mariboru, Zinaid Mahmutagić.

politikaživljenjeverske skupnosti

Pogovor o

Pogovor s štirimi največjimi verskimi skupnostmi v Sloveniji

Govorili smo o odnosu do pokojnih, do smrti in življenja, o družinskem zakoniku, odnosu do države in medsebojnem sodelovanju. Katoliško cerkev je v pogovoru zastopal murskosoboški škof Peter Štumpf, Evangeličansko cerkev nekdanji škof Geza Filo, Srbsko pravoslavno cerkev protojerej Borislav Livopoljac, islamsko skupnost pa imam v Mariboru, Zinaid Mahmutagić.

VEČ ...|2. 11. 2022
Pogovor s štirimi največjimi verskimi skupnostmi v Sloveniji

Govorili smo o odnosu do pokojnih, do smrti in življenja, o družinskem zakoniku, odnosu do države in medsebojnem sodelovanju. Katoliško cerkev je v pogovoru zastopal murskosoboški škof Peter Štumpf, Evangeličansko cerkev nekdanji škof Geza Filo, Srbsko pravoslavno cerkev protojerej Borislav Livopoljac, islamsko skupnost pa imam v Mariboru, Zinaid Mahmutagić.

Marta Jerebič

politikaživljenjeverske skupnosti

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|22. 10. 2025
O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Doživetja narave

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Blaž Lesnik

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 10. 2025
Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Robert Božič

kmetijstvokumariceparacetamolIMKBTV

Svetovalnica

VEČ ...|27. 10. 2025
Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj se kruh drobi, moka za rezance, nadevana jabolka, dober sladki kruh, kislo testo za kruh (droži), kostanjev domači prijatelj, ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj se kruh drobi, moka za rezance, nadevana jabolka, dober sladki kruh, kislo testo za kruh (droži), kostanjev domači prijatelj, ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Matjaž Merljak

svetovanje. kuhajmo

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 10. 2025
Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|27. 10. 2025
Narodnozabavne glasbene želje

Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Pavle, Angelca, Metka, Marija, Silvo,
Anica, Marija, Franc, Anton, Stanka in Pavla.

Narodnozabavne glasbene želje

Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Pavle, Angelca, Metka, Marija, Silvo,
Anica, Marija, Franc, Anton, Stanka in Pavla.

Matjaž Merljak, Miha Močnik

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki