Kolokvij

VEČ ...|5. 7. 2024
Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

mladigostinstvoturizem

Kolokvij

Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

VEČ ...|5. 7. 2024
Gostinstvo in turizem v Sloveniji

Pogovarjali smo se s študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru Vojinom Lazičem, Ano Marijo Šavli in Anjo Vizler. Povedali so nam kakšne zaposlitvene priložnosti vidijo v tej panogi ter ali jih razmere na tem področju navdajajo z upanjem za dobro možnost zaposlitve.

Maja Morela

mladigostinstvoturizem

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Slovenijanaravne znamenitostiturizemkulinarikamuzeji

Doživetja narave

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Blaž Lesnik

Slovenijanaravne znamenitostiturizemkulinarikamuzeji

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

družbazgodovinapogovorturizem

Via positiva

P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

VEČ ...|13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

Nataša Ličen

družbazgodovinapogovorturizem

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

infonaravaturizem

Informativni prispevki

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

Nataša Ličen

infonaravaturizem

Pogovor o

VEČ ...|16. 8. 2023
Verski turizem v porastu, izzivov je precej

Za nami je slovesno obhajanje Marijinega vnebovzetja. Kristjani smo se množično zbrali po Marijinih svetiščih po državi. V luči praznika in romanj smo govorili o krščanskem verskem turizmu, ki v zadnjih letih v svetu narašča. Gostili smo rektorja slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah p. dr. Roberta Bahčiča, direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt in Slavico Arih, ki je skupaj s soprogom Cirilom Arihom pred 30 leti ustanovila turistično agencijo Aritours, ki je danes največji slovenski organizator romanj iz Slovenije.

Verski turizem v porastu, izzivov je precej

Za nami je slovesno obhajanje Marijinega vnebovzetja. Kristjani smo se množično zbrali po Marijinih svetiščih po državi. V luči praznika in romanj smo govorili o krščanskem verskem turizmu, ki v zadnjih letih v svetu narašča. Gostili smo rektorja slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah p. dr. Roberta Bahčiča, direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt in Slavico Arih, ki je skupaj s soprogom Cirilom Arihom pred 30 leti ustanovila turistično agencijo Aritours, ki je danes največji slovenski organizator romanj iz Slovenije.

verski turizemromanjaBrezjeAritours

Pogovor o

Verski turizem v porastu, izzivov je precej

Za nami je slovesno obhajanje Marijinega vnebovzetja. Kristjani smo se množično zbrali po Marijinih svetiščih po državi. V luči praznika in romanj smo govorili o krščanskem verskem turizmu, ki v zadnjih letih v svetu narašča. Gostili smo rektorja slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah p. dr. Roberta Bahčiča, direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt in Slavico Arih, ki je skupaj s soprogom Cirilom Arihom pred 30 leti ustanovila turistično agencijo Aritours, ki je danes največji slovenski organizator romanj iz Slovenije.

VEČ ...|16. 8. 2023
Verski turizem v porastu, izzivov je precej

Za nami je slovesno obhajanje Marijinega vnebovzetja. Kristjani smo se množično zbrali po Marijinih svetiščih po državi. V luči praznika in romanj smo govorili o krščanskem verskem turizmu, ki v zadnjih letih v svetu narašča. Gostili smo rektorja slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah p. dr. Roberta Bahčiča, direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt in Slavico Arih, ki je skupaj s soprogom Cirilom Arihom pred 30 leti ustanovila turistično agencijo Aritours, ki je danes največji slovenski organizator romanj iz Slovenije.

Petra Stopar

verski turizemromanjaBrezjeAritours

Vstani in hodi

VEČ ...|27. 11. 2022
Moja pot – društvo za mobilnost invalidov

V novembrski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost Marko Kušar, zastopnik društva Moja pot, ki je nastalo v želji po osveščanju in iskanju rešitev za čim višjo stopnjo mobilnosti za gibalno ovirane osebe. Marko Kušar nam je med drugim povedal, kako dragoceno je za mobilnost invalidov prilagojeno vozilo in kako težko je potovati z javnim potniškim prometom. Slišali pa ste tudi, kaj je to zemljevid dostopnega turizma in kaj je to Oldi ter kako osveščena je naša družba v zavedanju, da med nami živijo tudi gibalno ovirane osebe.

Moja pot – društvo za mobilnost invalidov

V novembrski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost Marko Kušar, zastopnik društva Moja pot, ki je nastalo v želji po osveščanju in iskanju rešitev za čim višjo stopnjo mobilnosti za gibalno ovirane osebe. Marko Kušar nam je med drugim povedal, kako dragoceno je za mobilnost invalidov prilagojeno vozilo in kako težko je potovati z javnim potniškim prometom. Slišali pa ste tudi, kaj je to zemljevid dostopnega turizma in kaj je to Oldi ter kako osveščena je naša družba v zavedanju, da med nami živijo tudi gibalno ovirane osebe.

mobilnost invalidovprilagojena vozilaOldidostopni turizemstropno dvigalo

Vstani in hodi

Moja pot – društvo za mobilnost invalidov

V novembrski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost Marko Kušar, zastopnik društva Moja pot, ki je nastalo v želji po osveščanju in iskanju rešitev za čim višjo stopnjo mobilnosti za gibalno ovirane osebe. Marko Kušar nam je med drugim povedal, kako dragoceno je za mobilnost invalidov prilagojeno vozilo in kako težko je potovati z javnim potniškim prometom. Slišali pa ste tudi, kaj je to zemljevid dostopnega turizma in kaj je to Oldi ter kako osveščena je naša družba v zavedanju, da med nami živijo tudi gibalno ovirane osebe.

VEČ ...|27. 11. 2022
Moja pot – društvo za mobilnost invalidov

V novembrski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost Marko Kušar, zastopnik društva Moja pot, ki je nastalo v želji po osveščanju in iskanju rešitev za čim višjo stopnjo mobilnosti za gibalno ovirane osebe. Marko Kušar nam je med drugim povedal, kako dragoceno je za mobilnost invalidov prilagojeno vozilo in kako težko je potovati z javnim potniškim prometom. Slišali pa ste tudi, kaj je to zemljevid dostopnega turizma in kaj je to Oldi ter kako osveščena je naša družba v zavedanju, da med nami živijo tudi gibalno ovirane osebe.

Damijana Medved

mobilnost invalidovprilagojena vozilaOldidostopni turizemstropno dvigalo

Pogovor o

VEČ ...|15. 6. 2022
Bo letošnja turistična sezona spet rekordna?

Spregovorili smo o slovenskem turizmu, ki se po epidemiji vrača v stare tirnice. Pričakovati je rast nočitev in povečanje obiska tujcev, v panogi pa so soočeni tudi s pomanjkanjem delavcev in rastjo stroškov, kar pa že vpliva tudi na cene na strani ponudbe. O omenjenem smo spregovorili z direktorjem Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo in generalnim sekretarjem Združenja turističnih agencije Slovenije Mišom Mrvaljevičem.

Bo letošnja turistična sezona spet rekordna?

Spregovorili smo o slovenskem turizmu, ki se po epidemiji vrača v stare tirnice. Pričakovati je rast nočitev in povečanje obiska tujcev, v panogi pa so soočeni tudi s pomanjkanjem delavcev in rastjo stroškov, kar pa že vpliva tudi na cene na strani ponudbe. O omenjenem smo spregovorili z direktorjem Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo in generalnim sekretarjem Združenja turističnih agencije Slovenije Mišom Mrvaljevičem.

gospodarstvoturizempoletjedraginja

Pogovor o

Bo letošnja turistična sezona spet rekordna?

Spregovorili smo o slovenskem turizmu, ki se po epidemiji vrača v stare tirnice. Pričakovati je rast nočitev in povečanje obiska tujcev, v panogi pa so soočeni tudi s pomanjkanjem delavcev in rastjo stroškov, kar pa že vpliva tudi na cene na strani ponudbe. O omenjenem smo spregovorili z direktorjem Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo in generalnim sekretarjem Združenja turističnih agencije Slovenije Mišom Mrvaljevičem.

VEČ ...|15. 6. 2022
Bo letošnja turistična sezona spet rekordna?

Spregovorili smo o slovenskem turizmu, ki se po epidemiji vrača v stare tirnice. Pričakovati je rast nočitev in povečanje obiska tujcev, v panogi pa so soočeni tudi s pomanjkanjem delavcev in rastjo stroškov, kar pa že vpliva tudi na cene na strani ponudbe. O omenjenem smo spregovorili z direktorjem Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo in generalnim sekretarjem Združenja turističnih agencije Slovenije Mišom Mrvaljevičem.

Andrej Šinko

gospodarstvoturizempoletjedraginja

Svetovalnica

VEČ ...|10. 6. 2022
Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

svetovanjedenartujinagotovinaturizem

Svetovalnica

Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

VEČ ...|10. 6. 2022
Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

Tanja Dominko

svetovanjedenartujinagotovinaturizem

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|20. 7. 2024
Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval