Pogovor o

VEČ ...|9. 8. 2023
Slovensko humanitarno delovanje doma in na tujem

Osvetlili smo delovanje Slovenije na tujem, kako pomembna je njena razvojna in humanitarna pomoč. Oddaja je nastala ob omizju, ki ga je skupaj z Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pripravila Slovenska karitas.

Slovensko humanitarno delovanje doma in na tujem

Osvetlili smo delovanje Slovenije na tujem, kako pomembna je njena razvojna in humanitarna pomoč. Oddaja je nastala ob omizju, ki ga je skupaj z Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pripravila Slovenska karitas.

politikaživljenjekaritaspomočtujina

Pogovor o

Slovensko humanitarno delovanje doma in na tujem

Osvetlili smo delovanje Slovenije na tujem, kako pomembna je njena razvojna in humanitarna pomoč. Oddaja je nastala ob omizju, ki ga je skupaj z Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pripravila Slovenska karitas.

VEČ ...|9. 8. 2023
Slovensko humanitarno delovanje doma in na tujem

Osvetlili smo delovanje Slovenije na tujem, kako pomembna je njena razvojna in humanitarna pomoč. Oddaja je nastala ob omizju, ki ga je skupaj z Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pripravila Slovenska karitas.

Tanja Dominko

politikaživljenjekaritaspomočtujina

Svetovalnica

VEČ ...|23. 6. 2023
Pozor pri plačevanju na spletu in v tujini

Tokrat smo opozorili na spletne prevare, ki jih tudi v Sloveniji ne manjka. Kako se zaščititi, na kaj moramo biti pozorni? O tem je spregovorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.

Pozor pri plačevanju na spletu in v tujini

Tokrat smo opozorili na spletne prevare, ki jih tudi v Sloveniji ne manjka. Kako se zaščititi, na kaj moramo biti pozorni? O tem je spregovorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.

svetovanjedenarprevaresplettujinapočitnicedopust

Svetovalnica

Pozor pri plačevanju na spletu in v tujini

Tokrat smo opozorili na spletne prevare, ki jih tudi v Sloveniji ne manjka. Kako se zaščititi, na kaj moramo biti pozorni? O tem je spregovorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.

VEČ ...|23. 6. 2023
Pozor pri plačevanju na spletu in v tujini

Tokrat smo opozorili na spletne prevare, ki jih tudi v Sloveniji ne manjka. Kako se zaščititi, na kaj moramo biti pozorni? O tem je spregovorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.

Tanja Dominko

svetovanjedenarprevaresplettujinapočitnicedopust

Svetovalnica

VEČ ...|10. 6. 2022
Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

svetovanjedenartujinagotovinaturizem

Svetovalnica

Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

VEČ ...|10. 6. 2022
Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

Tanja Dominko

svetovanjedenartujinagotovinaturizem

Z ljudmi na poti

VEČ ...|30. 1. 2022
Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

družbainfoZDAbiomedicinatujinarak

Z ljudmi na poti

Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

VEČ ...|30. 1. 2022
Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

Andrej Šinko

družbainfoZDAbiomedicinatujinarak

Informativne oddaje

VEČ ...|24. 1. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 1.

  • Ekumenski dogodki dokazujejo, da je pot naprej mogoča le skupaj
  • Katoliški novinarji danes praznujemo god našega zavetnika
  • Mehika: zaradi covida doslej umrlo 7 škofov in 258 duhovnikov.

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 1.

  • Ekumenski dogodki dokazujejo, da je pot naprej mogoča le skupaj
  • Katoliški novinarji danes praznujemo god našega zavetnika
  • Mehika: zaradi covida doslej umrlo 7 škofov in 258 duhovnikov.

infonovicecerkevtujina

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 1.
  • Ekumenski dogodki dokazujejo, da je pot naprej mogoča le skupaj
  • Katoliški novinarji danes praznujemo god našega zavetnika
  • Mehika: zaradi covida doslej umrlo 7 škofov in 258 duhovnikov.
VEČ ...|24. 1. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 1.
  • Ekumenski dogodki dokazujejo, da je pot naprej mogoča le skupaj
  • Katoliški novinarji danes praznujemo god našega zavetnika
  • Mehika: zaradi covida doslej umrlo 7 škofov in 258 duhovnikov.

Radio Ognjišče

infonovicecerkevtujina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenijatujinaEU

Komentar Domovina.je

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Jerman

komentarpolitikadružbaSlovenijatujinaEU

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 7. 2021
Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

potovanjetujinaBolivijaZgonikstaroselcišamanizemjužnoameriška državadružba

Z ljudmi na poti

Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

VEČ ...|11. 7. 2021
Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

Andrej Šinko

potovanjetujinaBolivijaZgonikstaroselcišamanizemjužnoameriška državadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 4. 2021
Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbavladaslovenijatujina

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 4. 2021
Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružbavladaslovenijatujina

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Blaž Lesnik

zdravjepljučasrcezadihanostdihanjepresaditev pljučsvetovanje

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarPeter Hribardružina Žagar Rekek

Naš gost

VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Jože Bartolj

spominživljenjeVeljko Toman

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2025
Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Spominjamo se

VEČ ...|9. 5. 2025
Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 5. 2025
Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo