Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2022
Pahor ob sklepu mandata sprejel člane komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč

Predsednik republike Borut Pahor je ob koncu mandata sprejel predsednika in člane Komisije Vlade za reševanje prikritih grobišč. Pahor je že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude jame in tudi odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Pahor ob sklepu mandata sprejel člane komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč

Predsednik republike Borut Pahor je ob koncu mandata sprejel predsednika in člane Komisije Vlade za reševanje prikritih grobišč. Pahor je že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude jame in tudi odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani.

infopolitikaspravaborut pahor

Informativni prispevki

Pahor ob sklepu mandata sprejel člane komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč

Predsednik republike Borut Pahor je ob koncu mandata sprejel predsednika in člane Komisije Vlade za reševanje prikritih grobišč. Pahor je že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude jame in tudi odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani.

VEČ ...|6. 12. 2022
Pahor ob sklepu mandata sprejel člane komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč

Predsednik republike Borut Pahor je ob koncu mandata sprejel predsednika in člane Komisije Vlade za reševanje prikritih grobišč. Pahor je že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude jame in tudi odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Radio Ognjišče

infopolitikaspravaborut pahor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 11. 2022
Škofje o pobitih v Macesnovi gorici, škof Maksimilijan o veselju, miru in sinodi.

Poročali smo o stališču naših škofov o pravici do groba vsem umorjenim po drugi svetovni vojni, o srečanju škofa Maksimilijana Matjaža z župljani Koroške Bele in povabili na dobrodelni koncert za lačne v Etiopiji. 

Škofje o pobitih v Macesnovi gorici, škof Maksimilijan o veselju, miru in sinodi.

Poročali smo o stališču naših škofov o pravici do groba vsem umorjenim po drugi svetovni vojni, o srečanju škofa Maksimilijana Matjaža z župljani Koroške Bele in povabili na dobrodelni koncert za lačne v Etiopiji. 

duhovnostinfocerkevSlovenijasprava

Utrip Cerkve v Sloveniji

Škofje o pobitih v Macesnovi gorici, škof Maksimilijan o veselju, miru in sinodi.

Poročali smo o stališču naših škofov o pravici do groba vsem umorjenim po drugi svetovni vojni, o srečanju škofa Maksimilijana Matjaža z župljani Koroške Bele in povabili na dobrodelni koncert za lačne v Etiopiji. 

VEČ ...|6. 11. 2022
Škofje o pobitih v Macesnovi gorici, škof Maksimilijan o veselju, miru in sinodi.

Poročali smo o stališču naših škofov o pravici do groba vsem umorjenim po drugi svetovni vojni, o srečanju škofa Maksimilijana Matjaža z župljani Koroške Bele in povabili na dobrodelni koncert za lačne v Etiopiji. 

Meta Potočnik

duhovnostinfocerkevSlovenijasprava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 1. 2022
Anton Tomažič: Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.

Anton Tomažič: Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.

komentarspravaDemostranzicijaosamosvojitevvolitve

Komentar Časnik.si

Anton Tomažič: Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.

VEČ ...|5. 1. 2022
Anton Tomažič: Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.

Anton Tomažič

komentarspravaDemostranzicijaosamosvojitevvolitve

Pogovor o

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Pogovor o

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Radio Ognjišče

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Kultura odnosov

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Marjan Bunič

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 4. 2021
Mozaik dneva dne 26. 4.

  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.

Mozaik dneva dne 26. 4.

  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.

infonovicespravasazu

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 26. 4.
  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.
VEČ ...|26. 4. 2021
Mozaik dneva dne 26. 4.
  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.

Radio Ognjišče

infonovicespravasazu

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 1. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

splavspravaTine HribarSpomenka HribarJanez Janša

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

VEČ ...|6. 1. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Ivan Štuhec

splavspravaTine HribarSpomenka HribarJanez Janša

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2020
Govor Boruta Pahorja na slovesnosti ob Lipi sprave

Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

Govor Boruta Pahorja na slovesnosti ob Lipi sprave

Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

infoizobraževanjepolitikasprava

Informativni prispevki

Govor Boruta Pahorja na slovesnosti ob Lipi sprave
Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.
VEČ ...|16. 6. 2020
Govor Boruta Pahorja na slovesnosti ob Lipi sprave
Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

p. Ivan Rampre/Vatican news

infoizobraževanjepolitikasprava

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|3. 2. 2023
Opazovanje zelenega kometa ZTF

V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.

Opazovanje zelenega kometa ZTF

V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaopazovanjenočno neboteleskopzeleni komet

Naš pogled

VEČ ...|31. 1. 2023
Zdravstvena telenovela: David proti Goljatu – zmaga pa … ?

Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.

Zdravstvena telenovela: David proti Goljatu – zmaga pa … ?

Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.

Marta Jerebič

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 1. 2023
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Spominjamo se

VEČ ...|4. 2. 2023
Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče