V tokratni oddaji je bila naša sogovornica predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban. Spregovorili smo o tem, kako biti sočutna opora žalujočim, dotaknili smo se tudi posebnosti otroškega in moškega žalovanja.
V tokratni oddaji je bila naša sogovornica predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban. Spregovorili smo o tem, kako biti sočutna opora žalujočim, dotaknili smo se tudi posebnosti otroškega in moškega žalovanja.
Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.
Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Naša gostja, psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je spregovorila tudi o strahu, ko si ljudje ne upajo več spati v lastni hiši. Kako se odzvati na takšne čustvene reakcije, ki prizadenejo tudi telo, saj povzročajo napetost, prebavne motnje in nespečnost?
Naša gostja, psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je spregovorila tudi o strahu, ko si ljudje ne upajo več spati v lastni hiši. Kako se odzvati na takšne čustvene reakcije, ki prizadenejo tudi telo, saj povzročajo napetost, prebavne motnje in nespečnost?
Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.
Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.
Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.
Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.
Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.
Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.
Tudi danes bomo spregovorili o Parkinsonovi bolezni in društvu Trepetlika, ki si že vrsto let prizadeva za ozaveščanje javnosti o tej bolezni. Po besedah predsednice Društva Cvetke Pavlina Likar želijo predvsem spremljati, kako so bolniki zdravljeni. Ponujajo tudi izobraževanja, tabore in svetovanja.
Tudi danes bomo spregovorili o Parkinsonovi bolezni in društvu Trepetlika, ki si že vrsto let prizadeva za ozaveščanje javnosti o tej bolezni. Po besedah predsednice Društva Cvetke Pavlina Likar želijo predvsem spremljati, kako so bolniki zdravljeni. Ponujajo tudi izobraževanja, tabore in svetovanja.
Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče