Informativni prispevki
Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.
Informativni prispevki
Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji je bila naša sogovornica predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban. Spregovorili smo o tem, kako biti sočutna opora žalujočim, dotaknili smo se tudi posebnosti otroškega in moškega žalovanja.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji je bila naša sogovornica predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban. Spregovorili smo o tem, kako biti sočutna opora žalujočim, dotaknili smo se tudi posebnosti otroškega in moškega žalovanja.
Življenje išče pot
Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.
Življenje išče pot
Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.
Življenje išče pot
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Življenje išče pot
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Življenje išče pot
Naša gostja, psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je spregovorila tudi o strahu, ko si ljudje ne upajo več spati v lastni hiši. Kako se odzvati na takšne čustvene reakcije, ki prizadenejo tudi telo, saj povzročajo napetost, prebavne motnje in nespečnost?
Življenje išče pot
Naša gostja, psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je spregovorila tudi o strahu, ko si ljudje ne upajo več spati v lastni hiši. Kako se odzvati na takšne čustvene reakcije, ki prizadenejo tudi telo, saj povzročajo napetost, prebavne motnje in nespečnost?
Življenje išče pot
Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.
Življenje išče pot
Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.
Življenje išče pot
Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.
Življenje išče pot
Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.
Komentar Časnik.si
Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.
Komentar Časnik.si
Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ritem srca
Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.
Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.
Petkov večer
Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu.