Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

komentarzgodovinapovojni pobojiSlovenija

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič

komentarzgodovinapovojni pobojiSlovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 11. 2022
Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

povojni pobojizgodovina

Komentar Časnik.si

Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

VEČ ...|2. 11. 2022
Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Andrej Saje

povojni pobojizgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Komentar Časnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Jože Dežman

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 2. 2022
Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

komentarCerknopartizanipobojiVOS Lado Piščanc

Komentar Časnik.si

Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

VEČ ...|16. 2. 2022
Renato Podbersič: Resnico o poboju nedolžnih ustavljal tudi Zvonko Fišer, od leta 2011 generalni državni tožilec

Komentator v komentarju opiše aretacijo in poboj petnjstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripradniki VOS aretirali in umorili februarja 1944 kot posledico nemškega napada na Cerkno. Med njimi sta bila tudi cerkljanska kaplana Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Zanimivo je, da je Zvonko Fišer leta 1977 kot občinski javni tožilec vložil obtožni predlog zoper duhovniko Janeza Lapanjo in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb, ker so na Na Vršeh pod hribom Lajše nad Cerknim dali postaviti spomenik pobitim. Ta isti Zvonko Fišer pa je 2011 postal generalni državni tožilec.

Renato Podbersič

komentarCerknopartizanipobojiVOS Lado Piščanc

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Pogovor o

Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 1. 2023
Mali drobni cvet išče sonce

Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.

Mali drobni cvet išče sonce

Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 1. 2023
Prof. dr. Emil Erjavec: Pomen zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali povzetek slavnostnega predavanja prof. dr. Emila Erjavca ob praznovanju 150 letnice slovenskega zadružništva, ki se je odvijalo 10. junija 2022 v Unionski dvorani.

Prof. dr. Emil Erjavec: Pomen zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali povzetek slavnostnega predavanja prof. dr. Emila Erjavca ob praznovanju 150 letnice slovenskega zadružništva, ki se je odvijalo 10. junija 2022 v Unionski dvorani.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Dogodki

VEČ ...|26. 12. 2022
Dr. Jože Plut: Problem je, če neka družbena skupina rabi sovražnika.

Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.

Dr. Jože Plut: Problem je, če neka družbena skupina rabi sovražnika.

Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.

Marta Jerebič

domovinadržava

Doživetja narave

VEČ ...|20. 1. 2023
Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaNepal

Naš gost

VEČ ...|28. 1. 2023
S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

Jure Sešek

spominživljenjemisijoni

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|29. 1. 2023
Častitljivi del dne 29. 1.

Molitev je vodil jezuit Miran Žvanut.

Častitljivi del dne 29. 1.

Molitev je vodil jezuit Miran Žvanut.

Radio Ognjišče

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|28. 1. 2023
Pred 4. nedeljo med letom

Najprej boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in molitvijo rožnega venca, ki ga bomo molili za mir v Ukrajini. V zadnjem delu duhovnega večera boste slišali pet poglavij - od 7. do 11. - iz Matejevega evangelija.

Pred 4. nedeljo med letom

Najprej boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in molitvijo rožnega venca, ki ga bomo molili za mir v Ukrajini. V zadnjem delu duhovnega večera boste slišali pet poglavij - od 7. do 11. - iz Matejevega evangelija.

Franci Trstenjak

molitevduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|28. 1. 2023
S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

Jure Sešek

spominživljenjemisijoni